Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

novice

 

PZI da ali ne?

25.11.2016 19:58

Komentar k novici MOP ”Predlog novega Gradbenega zakona zmanjšuje obseg administracije in povečuje varnost načrtovane investicije na spletni strani>

Ministrstvo se je z objavo novice odzvalo na »pomisleke strokovne javnosti glede umanjkanja uzakonitve t. i. projekta za izvedbo (PZI)« za nekatere vrste manj zahtevnih objektov – stavbe do bruto površine 200 m2. Pomisleki strokovne javnosti so bili izpostavljeni v pripombah ZAPS in IZS na predloge zakonov v javni obravnavi, predvsem na Pravilnik o projektni dokumentaciji, ter v medijih, na primer v članku »Gradnja lastne hiše bo maček v žaklju« avtorice Barbare Škraba v Delu 10. 11. 2016.

Umanjkanje uzakonitve PZI so utemeljili z nadomestnimi ukrepi: »... pri objektih do 200 m2 bruto tlorisne površine predvideva obveznost projektanta, da doda vse konstrukcijske detajle, ki izvajalcu omogočajo ustrezno izvedbo« in »... k izpolnjevanju bistvenih zahtev so zavezani tudi vsi udeleženci pri graditvi, še zlasti projektanti, nadzorniki in izvajalci ...«.
Torej je sleherna skrb odveč, kajti »dodajanje konstrukcijskih detajlov, ki izvajalcu omogočajo ustrezno izvedbo« v bistvu pomeni izdelavo projekta PZI. Če za primer (zunaj arhitekturne sfere, da nam ne bi očitali pristranskosti) vzamemo le del armiranobetonske konstrukcije, vemo, da izvajalec za ustrezno izvedbo (ki bo izpolnila bistveno zahtevo – mehansko odpornost) potrebuje armaturni načrt, sicer bo vgradil preveč ali premalo armature. Ali pa jo bo vgradil na napačnem mestu. Gotovo ni problem države, če je armature preveč in jo bo izvajalec zaračunal naročniku, problem države pa bo, če bo armature premalo, pa tudi, če bo vgrajena v napačno cono. V tem primeru bo izpolnjevanje bistvenih zahtev (mehanske odpornosti in stabilnosti) spodletelo, in namen zakona – zagotavljanje javnega interesa varnosti ljudi (2. člen GZ) ne bo dosežen.

Vprašati se moramo: Ali bi obvezno predpisovanje PZI lahko ocenili kot nesorazmeren ukrep (tehtanje regulacijskih ukrepov, ki jih nalaga tudi EU), ki ustvarja monopolni/zaslužkarski položaj projektantov in posega v civilna razmerja med investitorjem in izvajalcem? Ali ga je mogoče nadomestiti z drugim ukrepom in katerim? Če je to mogoče, potem je treba opredeliti tudi odgovornost: kdo bo odgovarjal, ko bo nastala škoda – projektant, ki je »dodal« nekaj konstrukcijskih detajlov PGD-ju, nadzornik, izvajalec ali (nevedni) naročnik? Na podlagi katere materialne podlage bo sodišče odločalo o odgovornosti? Kaj bo zahtevala inšpekcija na gradbišču in kaj se bo v resnici dogajalo na naših gradbiščih? Zakaj se drugim državam zdi izdelovanje PZI tako pomembno, da je opredeljeno v obveznih standardih (Nemčija – HOAI) ali v gradbenih pravilnikih (Velika Britanija – Building Code, Španija – Código técnico de la edificación)?
Če v gradbenem zakonu obveljajo takšni odpustki, potem naj bo jasno zapisano, da za tako stavbo brez PZI ne moreta biti odgovorna ne projektant PGD ne nadzornik.

Navedba v novici: »Izvzetje obveznosti izdelave PZI za enostanovanjske stavbe do 200 m2 bruto tlorisne površine je namenjeno prav malim investitorjem in mladim družinam, kot spodbuda za investicije in olajšanje reševanja stanovanjskega problema mladih« (ali to velja tudi za kmetijske objekte do 1000 m2?) kaže na motiv zakonodajalca pri tej odločitvi. Namen je dober, vendar je sredstvo zgrešeno. Zaradi t. i. asimetrije informacij neizkušeni naročnik ne bo mogel predvideti posledic odsotnosti PZI. Odločil se bo za prihranek, zaradi katerega bo pozneje, v fazi gradnje, bistveno bolj izpostavljen investicijskim tveganjem in monopolnim situacijam.

Ali je v fazi PGD smiselno izdelovati »konstrukcijske detajle, ki izvajalcu omogočajo ustrezno izvedbo«? Gradbenega dovoljenja še nismo pridobili, zelo verjetno bo prišlo do kakšnega zapleta: služnost, soglasje soseda, mogoče dostopna cesta še ni kategorizirana ... Mogoče dovoljenja sploh ne bomo pridobili ...

Če bi želeli pomagati mladim družinam in vsem naročnikom, bi jim morali omogočiti enostavnejšo pridobitev dovoljenja in opredeliti takšne pogoje (okvir) za izvedbo, ki bi seveda terjali izpolnjevanje bistvenih zahtev, hkrati pa tudi omogočili nekaj fleksibilnosti, ki bi bila osnova za, če nič drugega, optimizacijo stroškov gradnje po pridobitvi gradbenega dovoljenja, ne da bi se zato morali vračati na upravno enoto po novo gradbeno dovoljenje.

V takšnem primežu med preveč PGD-ja in skoraj nič PZI-ja ni manevrskega prostora za ciklično interdisciplinarno usklajevanje rešitev, ki je potrebno, da bi dosegli skoraj nič-energijski standard (SnES). Tako naj bi gradili vse nove stavbe (menda tudi tiste do 200 m2) od 31. decembra 2020. Malih investitorjev ne bomo mogli več dolgo varovati pred evidentiranjem, kot smo uspešno počeli vsa ta leta. Dosledno evidentiranje ni le podlaga za davke, ampak tudi predpogoj za delovanje pravne države. Namesto PZI-ja, ki bi jim lahko pomagal pri doseganju višje kakovosti in smotrnem vodenju investicij, bodo mali investitorji naročali PID-e. Ali ni cilj zakonodaje tudi uvedba reda na področju, kjer je se najbolj povečuje število nelegalnih gradenj in bo po desetih letih treba ponovno izvesti splošno legalizacijo?

Zakonodajo, v katero je vložen ogromen napor in vsebuje veliko dobrih rešitev, na koncu pesti odsotnost koncepta in sklenjenega scenosleda. Ker ključne odločitve niso bile sprejete pravočasno, se je to pokazalo ravno pri PZI-ju Gradbenega zakona – pri Pravilniku. Naj ponovim, kar smo zapisali že v posredovanih pripombah: »Ocenjujemo, da je zaradi zahtevnosti in obsežnosti tematike za uspešno dokončanje projekta vložiti približno tolikšen napor in čas, kot je bil vložen v obdobju med prvo in sedanjo, ponovljeno javno razpravo. Predlagamo torej, da si Slovenija vzame še eno leto časa za dodelavo teh zakonov in spremljajočih predpisov.«

Vlado Krajcar




Razstava natečajnih rešitev za ALUO

22.11.2016 15:16

Vabimo vas na odprtje razstave javnega natečaja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega objekta Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) na Erjavčevi cesti v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, 28. novembra 2016, ob 11:30 uri na UL ALUO, Erjavceva cesta 23, Ljubljana.
Razstava bo na ogled od 28. novembra do 9. decembra med 10. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah je akademija zaprta.
Vabilo

 




Razpisan je natečaj za CELOVITO PRENOVO SNG DRAMA LJUBLJANA

17.11.2016 09:33

SNG Drama Ljubljana je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni, anonimni, odprti, projektni, dvostopenjski, arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za:
CELOVITO PRENOVO SNG DRAMA LJUBLJANA

Podrobnosti na strani Natečaji – aktualni.




Razpisan je natečaj za UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA – KASTRE V AJDOVŠČINI

10.11.2016 13:10

Občina Ajdovščina je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije razpisala javni, projektni, anonimni, odprti, enostopenjski arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za: UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA – KASTRE V AJDOVŠČINI

Podrobnosti na strani Natečaji – aktualni.




Arhitekt Bogdan Reichenberg je odšel

09.11.2016 14:56

Arhitekt Bogdan Reichenberg je odšel.

Ni imel te sreče, da bi odšel na hitro. V zadnjih časih je z nekolikšno ironijo dejal, da se seli v druge dimenzije, v druge plasti. …

Odšel je naš kolega in prijatelj, kar smo mu mnogi v generaciji postali kaj kmalu po vpisu na ljubljansko šolo za arhitekturo. Poleg tega, da se je bil vselej pripravljen pridružiti k mladostnim obštudijskim norijam, je tudi v samem študiju izstopal kot vedno aktiven in zvedav. V debatah z različnimi strokovnjaki iz arhitekturi robnih področij, ki smo jim imeli po zaslugi profesorja Edvarda Ravnikarja v naši Sobi 25 možnost slediti, je Bogdan vedno med prvimi postavljal vprašanja; nikoli se ni se bal tvegati, tipati v neznano, kar je pokazal tudi kasneje.

Ob študiju na ljubljanski fakulteti je imel srečo sodelovati na nalogah, ki niso bile v neposredni povezavi s samim učnim procesom – čeprav je prav to bila značilnost profesorjevega učnega procesa. Tako se je lahko večkrat pogovarjal z mnogokrat zagonetnim sogovornikom, kar je poetično opisal v svojem prispevku k številki AB, posvečeni Sobi 25: O vzrokih migotanja listov trepetlike…….. Profesorju Ravnikarju je že v času študija v daljnih sedemdesetih letih pomagal postavljati temelje umestitve Univerze v Mariboru. Že tu se je namreč poleg zvedavosti in vedno polne zavzetosti za cilj, v katerega je verjel, izkazala tudi njegova doslednost, ki ni bila, kot se je kasneje izkazalo, le mladostna:

S svojim intenzivnim zavzemanjem v mariborski javnosti prav gotovo nosi velike zasluge, da je obveljala Ravnikarjeva sugestija o univerzi znotraj mestnega tkiva, kar nosi v mesto življenje in ne v takrat modernem 'kampusu' na mestnem obrobju, kar bi mariborsko središče siromašilo tako, kot ga danes dislocirana nakupovalna središča…. Podobno se je, manj srečno, z vso zavzetostjo prizadeval za razumno obliko mariborskega letališča,… ali, še kasneje, za regularno izbiro projektantov za objekte Univerze v Mariboru, kar je končno plačal s svojo razmeroma kasno vključitvijo v njen študijski proces…

Zavedal se je, da arhitektura ni le oblika. Zato se je po končanem študiju arhitekture vpisal še na Oddelek za filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in kasneje opravil magisterij na Interdisciplinarnem postdiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega planiranja ter obiskoval Tehnično Univerzo v avstrijskem Gradcu.

V rodnem Mariboru je po večletnem delovanju v različnih institucijah in različnih pristopih k obravnavi prostora osnoval svojo projektantsko skupino, ki je kaj kmalu tako v natečajih, kot v realizacijah žela pomembne uspehe tako v državnem kot v mednarodnem prostoru.

Poleg strokovnega delovanja znotraj stroke in njegove aktivnosti v stanovskih organizacijah se je pridružil mali skupini mariborskih arhitektov, ki je menila, da je pomembno postaviti razgovor o arhitekturi v najširši krog javnosti. Tako je nastala pri nas najdlje trajajoča rubrika z aktualno arhitekturno vsebino v dnevnem tisku, Arhitekturna beseda v Večeru, kamor so praviloma pisali arhitekturno razgledani pisci. Tega nivoja slovenski tisk danes žal ne pozna več…

Čeprav je bil med iniciatorji, eden tistih, ki so aktivno oblikovali mariborsko šolo za arhitekturo, uradne pedagoške kariere ni začel v letih, kot se to pogosto dogaja. Svojo vlogo učitelja arhitekture je - ne po lastni volji - začel kar pozno, čeprav je to pravzaprav edino prav in bi to moralo biti pravilo. A bolezen mu ni dovolila, da bi dočakal svoje polne vloge kot vzgojitelj in profesor mlajših generacij v novih prelepih prostorih Mariborske Fakultete za arhitekturo, kot se bo enkrat vendarle morala imenovati, na šoli, ki jo iz Ljubljane lahko le zavidamo.

In še nekaj ni: ni pustil za seboj velike vrzeli, kot večkrat rečemo ob prilikah, ko nas nekdo z veliko osebnostjo zapusti: Bogdan je ob vsem naštetem zapustil pomemben opus arhitektur in izoblikoval je projektantsko skupino, ki je že v dneh njegovega počasnega umikanja znala izkoristiti in dograjevati na temeljih, ki jih je postavil, na njegovi strokovni radovednosti in iskanju ter njegovi osebni predanosti poslanstvu arhitekture.

Jurij Kobe

 

BOGDAN REICHENBERG (1948 - 2016)

V letošnjem letu se je poslovil najstarejši član Društva arhitektov Maribor - Branko Kraševac. Pred dnevi pa se mu je pridružil eden najprepoznavnejših mariborskih arhitektov srednje generacije - Bogdan Reichenberg.

Kot starejši kolega - pa tudi občasni delovni sopotnik  - želim ob tej priložnosti nekoliko osvetliti njegovo poklicno pot.

Spominjam se, da  se je leta 1973, kot še povsem "sveži" diplomant študija arhitekture, ki  jo je zaključil v studiu prof. Ravnikarja, pridružil skupini kolegic in kolegov iz različnih mariborskih projektantskih birojev, ki smo (v okviru največjega urbanističnega projekta, ki se je kdaj koli odvijal v mestu ob Dravi)  - pod vodstvom in mentorstvom arhitekta Boruta Pečenka - snovali prvo  stanovanjsko sosesko  projekta Maribor jug, poimenovano  S-23.    Bogdan pa je  - v naših medsebojnih pogovorih - že takrat izražal brezkompromisno prepričanje, da morajo mladi arhitekti čim prej aktivno in samostojno stopiti na pot starejših, sicer prekaljenih in prepoznavnih arhitektov.

Kot vnet iskalec resnice in novih spoznanj, je sicer takoj po zaključku arhitekture, študij do leta 1975 nadaljeval tudi na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani ter za tem (v obdobju 1975 - 1979) obiskoval še podiplomski študij IPŠPUP Univerze v Ljubljani. Svoj dolgoletni dodatni izobraževalni ciklus pa je (v letih 1984 - 1988) zaokrožil še s študijem na  Tehniški univerzi v Gradcu. Menim, da  je prav to dodatno šolanje determiniralo njegov odnos do življenja, poklicnega dela, predvsem pa odnos do  prostora, kot naše skupne vrednote.

Po začetni zaposlitvi na Zavodu za varstvo kulturne dediščine in kasnejši v Zavodu za urbanizem Maribor, kjer je opravljal različne profesionalne pa tudi vodilne funkcije, je leta 1990 ustanovil svoj lastni projektivni biro in ga poimenoval Reichenberg arhitektura, v katerem je doslej sodelovalo večje število mlajših kolegic in kolegov, po diplomi na TU v Gradcu  pa seveda tudi sin Gregor.

Prvič se je, kot mlad arhitekt, skupaj z nekaterimi kolegi in mariborskimi intelektualci, javno izpostavil v t.i. skupini "Alternativa", ki je opozarjala na kritične razmere historičnega jedra našega mesta, predvsem pa na socialno, stavbno in okoljsko povsem zanemarjeno območje med Glavnim trgom in levim bregom Drave, ki smo se mu prebivalci na daleč izogibali. Rezultat tega gibanja, oziroma iniciative (kot bi temu danes rekli), je bil nastanek generalnega plana prenove, ki sta ga pripravila s kolegom Recer-jem. V prvotni obliki sicer ni imel statusa formalnega prostorskega akta, je pa kasneje vendarle doživel tudi ustrezno pravno in vsebinsko transformacijo ter tako postal podlaga za začetek prenove Lenta. Na ta način je takratno vodstvo občine Maribor, skupaj s t.i. interesnimi skupnostmi,  prepoznalo utemeljenost tovrstnih pobud in kritik ter se sistemsko lotilo odprave problemov in oblikovanja drugačne podobe ene najbolj prepoznavnih mestnih vedut.

V obdobju 1986-1990  je bil kolega Bogdan tako - kot pobudnik nujnih sprememb  - vključen v Odbor za prenovo starega mestnega jedra, ki je v takratnem družbeno-ekonomskem sistemu uspešno zagotavljal realizacijo zastavljenih ciljev. Seveda je pomemben faktor za celovit pristop in realizacijo projekta predstavljala t.i. "družbena lastnina", zaradi česar nam je v  Mariboru uspelo obnoviti  del dobršen del območja med Glavnim trgom in Dravo ter Židovski kare.
Žal pa preostali deli starega mestnega jedra že več kot poldrugo desetletje čakajo na "boljše čase", kar seveda ni toliko problem naše stroke, ki to zna in zmore, pač pa predvsem tistih odločevalcev v mestu,  ki imajo  v svojih rokah vse potrebne vzvode, da tudi v povsem drugačnih družbeno-ekonomskih okoliščinah nadaljujejo začeto delo. Z današnjega zornega kota bi se seveda drugače lotili prometnih ureditev, je pa hkrati res, da so bile v tistem obdobju smiselne, saj je bil imperativ: ponovno pripeljati Mariborčane na Lent.

Sicer pa je bil kolega Reichenberg  leta 1991 (poleg drugih akterjev, to je arhitektov, konservatorjev in organizatorjev) za uspešno prenovo nagrajen z najvišjim mestnim priznanjem Zlati grb mesta Maribor.

Z uvedbo študija arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo in prometno inženirstvo Univerze v Mariboru se je kolega Reichenberg, ob ustvarjalnem delu v lastnem biroju,  deloma preusmeril tudi v pedagoško delo, kjer je od leta 2008 deloval kot docent, kasneje pa v nazivu izredni profesor. Iz tega obdobja ostaja v spominu njegovo javno angažiranje zaradi postopkov ob načrtovani gradnji Medicinske fakultete v Mariboru, ki niso sledili veljavni zakonodaji, pri čemer pa je, žal,  ostal povsem osamljen.

Med strokovnimi in družbenimi zadolžitvami ter funkcijami je potrebno  izpostaviti  delovanje v "Urbanistični komisiji mesta Maribor", ki pa jo je takratni župan - še danes ne vemo zakaj - leta 2001 ukinil. Kot nekakšno javno alternativo je - še z nekaterimi kolegi, oziroma somišljeniki - leta 2005 ustanovil t.i. "Urbanistični svet", ki je deloval do leta 2010.

Za prepoznavnost in razumevanje arhitekturnega ustvarjanja v našem prostoru je bila izjemno pomembna ustanovitev posebne strani, oziroma priloge dnevnika Večer, poimenovane "Arhitekturna beseda", ki je izhajala od leta 1996 pa do ukinitve 2012. S tem pa je povezano tudi njegovo in  delovanje nekaterih kolegov mlajše generacije v uredniškem odboru. Leta 1998 je za ta dosežek, ki je bil (vsaj takrat) edinstven v  prostoru naših javnih medijev, prejel Plečnikovo medaljo.

Med strokovnimi priznanji, ki jih je - kot avtor in odgovorni projektant - v svoji karieri, poleg številnih nagrad na arhitekturnih natečajih - prejel, je potrebno izpostaviti:
-  nagrado Prešernovega sklada za leto 1980 in sicer za spominski kompleks  
   Duh nad Ostrem vrhu
-  skupinsko Borbino nagrado za območje Slovenije za leto 1986 in sicer za stavbne
interpolacije v okviru prenove Lenta
-  v letu 2004 in ponovno v letu 2007 je sledila Trimova mednarodna  nagrada za
   najboljšo arhitekturno rešitev v kovini in sicer za objekte tiskarne Leykam  v Hočah
-  ZAPS  mu  je za arhitekturne realizacije v obdobju 2000 - 2008  podelila
   Platinasti svinčnik 
-  ter še Zlati svinčnik ZAPS za leto 2008, ki ga je prejel za arhitekturno zasnovo
   Studenške brvi v Mariboru, za kar je v istem letu (skupaj s kolegi konstrukterji)
   prejel tudi posebno mednarodno nagrado za   premostitvene objekte   "Footbridge
   Award"
- v letu 2010 pa je prejel še "Mestni pečat" občine Maribor za soustvarjanje
   arhitekturne podobe mesta Maribor

Razumljivo je, da je bil - poleg aktivne udeležbe v domačih in mednarodnih arhitekturnih natečajih - pogosto tudi član ocenjevalnih komisij.

Kreativen in prizadeven pa je bil tudi v matični strokovni asociaciji, to je Društvu arhitektov Maribor, kjer je aktivno deloval vse do leta 2014 in sicer kot član Izvršilnega odbora, krajše obdobje pa tudi kot tajnik društva. Za prispevek pri delovanju in uveljavljanju stroke pa so mu člani DAM  podelili naziv "Častni član".

Izpostaviti kaže še strokovno-družbeno angažiranost v obdobju po osamosvojitvi Slovenije, ko smo si arhitekti (skupaj z drugimi inženirskimi poklici) aktivno prizadevali za spremembe v  organiziranosti strokovnih asociacij na nivoju nove države. Po vzoru na uspešne zahodne demokratične sredine smo  v Sloveniji prepoznali smiselnost zborničnega sistema. Tako smo bili tudi nekateri mariborski arhitekti, vključno z Bogdanom,  aktivni soustanovitelji IZS, oziroma matične sekcije arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev, iz česar se je kasneje razvila samostojna ZAPS.

V okviru IZS  in kasneje še v okviru ZAPS je deloval v  matični sekciji arhitektov, eno mandatno obdobje pa je v skupščinskem svetu ZAPS zastopal kolege iz severo-vzhodne Slovenije.

V imenu kolegov, HVALA!

Matjaž Bertoncelj
 




Piranski dnevi arhitekture 2016 - konferenca

07.11.2016 10:14

Vljudno vabljeni na 34. mednarodno arhitekturno konferenco Piranski dnevi arhitekture 2016, ki bo v  soboto, 19.11.2016 v Gledališču Tartini v Piranu s pričetkom ob 10. uri.
V sklopu PDA bodo ob 20. uri v razstavišču Monfort podeljene mednarodne arhitekturne nagrade Piranesi 2016.

Več o programu>>




Prostorska in gradbena zakonodaja v ponovni javni razpravi

05.11.2016 15:05

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je v ponovno javno obravnavo in medresorsko razpravo podalo predloge treh novih zakonov – Zakona o urejanju prostora (ZUREP s kazalom), Gradbenega zakona in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih, s katerim celovito prenavlja področje urejanja prostora in graditve objektov. 

Javna objava in povzetek>

Pripombe ZAPS 04.11.2016>

Pripombe ZAPS 14.11.2016>




PROF TRAC Izobraževanje za načrtovanje SnES

04.11.2016 00:00

Projekt PROF/TRAC je triletni projekt, ki ga financira EU in se je začel izvajati marca 2015. Projektna skupina razvija evropski program usposabljanja, kot dopolnitev nacionalnih programom dodatnega strokovnega izobraževanja strokovnjakov, ki sodelujejo pri načrtovanju in gradnji skoraj nič-energijskih stavb, v prvi vrsti arhitektom, strojnikom in vodjem projektov.

Za doseganje ciljev SnES, ki so opredeljeni v EU Direktivi o Energetski učinkovitosti stavb in Energetskem zakonu ter v skladu z Akcijskim načrtom za skoraj nič-energijske stavbe za obdobje do leta 2020 bo potrebno posodobiti obstoječa znanja, zlasti pa razviti oblike in veščine multidisciplinarnega sodelovanja.

Projekt PROF / TRAC razvija metodologijo evidentiranja obstoječih in potrebnih znanj za uspešno delovanje pri načrtovanju in gradnji SnES, zbira učno gradivo iz prejšnjih, že zaključenih EU projektov, razvija skupno platformo in certifikacijski sistem in oblikuje spletni učni center.

V letu 2016 potekajo pilotska predavanja v državah vseh partnerjev projekta. Prvo pilotsko predavanje v organizaciji ZAPS bo potekalo 26. oktobra in  10.-12. novembra 2016

Vabilo in program>




 arhiv novic:

september 2017
julij 2017
junij 2017
maj 2017
april 2017
marec 2017
februar 2017
januar 2017

december 2016
november 2016
oktober 2016
september 2016
avgust 2016
julij 2016
maj 2016
april 2016
marec 2016
februar 2016
januar 2016

december 2015
november 2015
oktober 2015
september 2015
avgust 2015
julij 2015
junij 2015
maj 2015
april 2015
marec 2015
februar 2015
januar 2015

december 2014
november 2014
oktober 2014
september 2014
julij 2014
junij 2014
maj 2014
april 2014
marec 2014
februar 2014
januar 2014

december 2013
november 2013
oktober 2013
september 2013
avgust 2013
julij 2013
junij 2013
maj 2013
april 2013
marec 2013
februar 2013
januar 2013

december 2012
november 2012
oktober 2012
september 2012
avgust 2012
julij 2012
junij 2012
maj 2012
april 2012
marec 2012
februar 2012
januar 2012

december 2011
november 2011
oktober 2011
september 2011
avgust 2011
julij 2011
junij 2011
maj 2011
april 2011
marec 2011
februar 2011
januar 2011

december 2010
november 2010
oktober 2010
september 2010
avgust 2010
julij 2010
junij 2010
maj 2010
april 2010
marec 2010
februar 2010
januar 2010

december 2009
november 2009