Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

dogodki

 

Nagrade ZAPS 2010

ČASTNI ČLAN
Prof. Dušan Ogrin

Prof. Dušan Ogrin je svojo strokovno usmeritev izbral že med študijem agronomije. Zaposlitev v Arboretumu Volčji Potok ga je še trdneje strokovno usmerila. Z zaposlitvijo na Biotehniški fakulteti, na kateri je kot učitelj kmalu prevzel vodenje Katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo (1960), je šele dobil prave možnosti za razvoj povsem novih pogledov na urejanje krajine. Leta 1972 je uvedel študij krajinske arhitekture, najprej kot podiplomski program, leta 1976 pa še kot dodiplomski študij krajinske arhitekture. Pri snovanju študija je izhajal iz dejanskih družbenih potreb pri urejanju prostora in varstvu krajinske dediščine, pri čemer je v marsikaterem pogledu nadgradil in izpopolnil študijske programe krajinske arhitekture na tujih šolah. Na Univerzi v Ljubljani mu je uspelo vzpostaviti študijski program krajinske arhitekture, ki ga danes tudi v tujini uvrščajo med najboljše v Evropi. Naj dodamo, da štejejo prof. Ogrina kolegi z drugih evropskih in tudi ameriških šol za enega najuglednejših pedagogov na področju krajinske arhitekture, kar dokazujejo tudi številna vabila na tuje univerze v Evropi, ZDA, Kanadi in Aziji. Med letoma 1983 in 1992 je gostoval na sloviti univerzi Harvard v ZDA, na kateri je vodil studio iz krajinskega oblikovanja na podiplomskem študiju. Profesorjevo raziskovalno delo je obsežno in inovativno. Svetovno gledano, je pomemben njegov prispevek k teoriji krajinskega oblikovanja. Nikakor pa ne gre prezreti njegovega oblikovalskega opusa.To dokazujejo ugledna priznanja, ki jih je dobil tako doma kot v tujini. Zaradi njegovega prispevka k razvoju in varstvu kakovostnega bivalnega okolja na ravni prostorskega načrtovanja in oblikovalski ravni ter zaradi neprecenljivega prispevka k vzgoji in izobraževanju strokovnjakov na področju krajinske arhitekture, ki postaja iz dneva v dan bolj aktualno, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije podeljuje profesorju Dušanu Ogrinu častno članstvo.


PLATINASTI SVINČNIK
Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar ml.

 
Arhitekti Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar ml. spadajo v generacijo slovenskih arhitektov, ki je zorela med razcvetom ljubljanske šole za arhitekturo, in jo morda najbolj dosledno nadaljujejo v sodobni čas. Njihov opus je obsežen in sega od avtobusne postaje v Zagrebu in hotela v Črni gori do poslovno-stanovanjskega kompleksa Bežigrajski dvor v Ljubljani. Že desetletja pa se z izjemno zavzetostjo ukvarjajo z obnovo in oživitvijo Ljubljanskega gradu. Pri tem skrbijo za celostno oblikovanje do najmanjšega detajla, ki je obsegalo celo oblikovanje tako tehničnega objekta, kot je vzpenjača. Tako se počasi po enotni zamisli in v izvedbi iste avtorske ekipe kaže obnovljeni Ljubljanski grad, ki je eden glavnih simbolov mesta. Ker je obnova zaradi finančnih možnosti postopna, smo priča dolgotrajnejši skrbi za objekt, kar je redkost tudi v Evropi. Avtorska zamisel, ki je bila nagrajena na javnem natečaju v sedemdesetih letih, je uspešno prestala spremembe lastniških in političnih okoliščin, pa tudi arhitekturnih vrednot in slogov. To, kar prepriča, je sodobno ukvarjanje z zgodovinskim gradivom, ki je privedlo do nove simbioze med opeko in kamnom na eni strani ter kortenom in nerjavečim jeklom na drugi. S prenovo so nastali novi nepričakovani prostori, ki so v svoji piranesijevski pojavnosti poseben dosežek, ki bogati prostorsko doživetje gradu. Vztrajnost in doslednost sta tisti vrlini, zaradi katerih si avtorska skupina po našem mnenju zasluži nagrado.


PLATINASTI SVINČNIK

Vladimir Braco Mušič

Vladimir Braco Mušič, rojen 19. decembra 1930 v Sevnici, častni član ZAPS, dobi priznanje platinasti svinčnik zaradi izjemno obsežnega in kakovostnega opusa na področju prostorskega načrtovanja, ki vključuje številna avtorska dela, profesuro na področju prostorskega in urbanističnega načrtovanja na Univerzi v Ljubljani ter vodenje Urbanističnega inštituta RS in ljubljanskega urbanizma v osemdesetih letih. Vladimir Braco Mušič je brez dvoma osrednja osebnost slovenskega prostorskega načrtovanja in urbanizma že od sedemdesetih let 20. stoletja.


ZLATI SVINČNIK
v kategoriji stanovanjska hiša
HIŠA R

Foto: M.K.

arhitekti: Matija Bevk, Vasa Perović / Bevk Perović arhitekti
naslov: Ribčev laz 1, Bohinj
izvedba: 2008
nagrada: Zlati svinčnik 2010

Hiša R je projekt, pri katerem preprostost, abstrakcija in pozoren odnos do okolice vzpostavijo prepričjivo subtilnost. Vsak od elementov hiše je izraz dvojnosti njenih pogojev: njeno telo spominja na začasno kočo, hkrati pa je tudi geometrijska abstrakcija. Okna in vrata se pojavijo le, kadar jih potrebuješ, ko pa hiša ni v uporabi, preprosto izginejo na zabrisani površini. Les, torej naravni gradbeni material, vse bolj sivi, streha, ki naj bi hišo ščitila pred vplivi vremena, pa je tanka, komaj vidna površina. Projekt je dovolj zrel in premišljen, da se vklopi v zaščiteno okolje.


ZLATI SVINČNIK
v kategorji večstanovanjska stavba
STANOVANJSKA SOSESKA SOTOČJE

Foto: M.K.

arhitekti: Matija Bevk, Vasa Perović / Bevk Perović arhitekti
naslov: Savska cesta 18 A/B/C, Kranj
izvedba: 2009
nagrada: Zlati svinčnik 2010

Poglavitni odliki stanovanjskega kompleksa v Kranju sta prostorsko-ur- banistična postavitev in rešitev fasade. Arhitekti so v občutljivo in proble- matično okolje med zgodovinskim jedrom Kranja in reko Savo zasnovali obsežno površino stanovanjskega kompleksa. Rotacija treh volumnov sledi specifični prostorski odločitvi, s katero se ujemajo določeni pogledi, urbana razmerja in odprti javni prostori; preprosta fasada pa kompleksu doda izrazito arhitekturno naravo. Kljub serijski razporeditvi stanovanj je kompleks razčlenjen in tridimenzionalen, dialog z zgodovinskim središčem pa je subtilen in kromatičen.


ZLATI SVINČNIK
v kategorji javne stavbe
CENTER URBANE KULTURE KINO ŠIŠKA

Foto:B.J.J.

arhitektki: Andreja Gabrovec, Anja Planinšček
naslov: Trg prekomorskih brigad 3, Ljubljana
izvedba: 2009
nagrada: Zlati svinčnik 2010

Kino Šiška je projekt, pri katerem se zdi, da arhitekti niso storili ničesar. Prav odmerjanje potrebnih posegov v strukturo kinodvorane pa je veščina, ki v tem primeru izstopa. Arhitekturni posegi pravzaprav ostajajo v ozadju, v središču pa je nov kulturni program, ki v enega od homoge- nih povojnih stanovanjskih krakov Ljubljane vnaša drugačen utrip. Arhitektura je bila tu, iz nje je bilo treba samo izvleči njene kakovosti in z omejenimi funkcionalnimi izboljšavami podpreti kulturno produkcijo.


ZLATI SVINČNIK

v kategorji javna stavba
BIVAK POD GRINTOVCEM

Foto: M.P.

arhitekt: Miha Kajzelj
naslov: Veliki podi (2100 m n.m.) pod Grintovcem
izvedba: 2009
nagrada: Zlati svinčnik 2010

Postaviti kar koli umetnega v gorsko divjino se že samo po sebi zdi greh. Kljub temu je bivak z ne zelo obsežnim programom namenoma zasnovan kot stolp v treh nadstropjih. Delovati mora tudi kot označevalec, ki bo planincem viden že od daleč. Projekt temeljno nasprotje med človekovimi potrebami in njegovim odnosom do narave obravnava z razumevanjem to- pografije lokacije, v katero je umeščen. Po eni strani bivak pod Grintovcem nadaljuje specifično kulturo gradnje lahkih montažnih zavetišč v Alpah, ki so tehnološko nezahtevna in robustna, po drugi strani pa jo nadgrajuje z iskanjem še sprejemljivega ugodja.


ZLATI SVINČNIK
v kategorji krajinska ureditev
PRENOVA OBMOČJA VILE BELI DVOR

Foto: P.K.

krajinska arhitekta: Ana Kučan, Luka Javornik / AKKA
naslov: Cesta svobode 29, Bled
izvedba: 2009
nagrada: Zlati Svinčnik 2010

Prenovo vrta vile Beli dvor odlikuje premišljen poseg v strmo gozdno krajino nad Blejskim jezerom. Prenova sledi prvotni zasnovi, na katero spominjajo poti in kamnoseški detajli. V parkovnem gozdu za vilo so zasnovani prostori za postopen razvoj parka skulptur. Ob poti, ki vodi skozi gozd, so umeščeni novi elementi, betonska klop, pitnik, razgledni pomol in kovinski most, z izjemnimi pogledi na Blejsko jezero. Kot poseben prispevek na področju krajinske arhitekture in prenove komisija ocenjuje doseženo skladnost sodobnega oblikovanja, ohranjanja kulturne dediščine in naravne krajine. Izvedena prenova prepričljivo presega varstvo v najožjem smislu.


ZLATI SVINČNIK
v kategorji urbani prostor
PARK ŠENTVID

Foto: arhiv arhitektov

arhitektura: Damjan Bradač - Elea Ic
krajinska arhitektura: Matej Kučina / Bruto
naslov: okolica predora Šentvid na šentviški strani, med Celovško in Prušnikovo, Ljubljana
izvedba: 2009
nagrada: Zlati svinčnik 2010

Predor Šentvid si zasluži priznanje zlati svinčnik zaradi izstopajoče kakovosti krajinskega oblikovanja poti za pešce in kolesarje pod avto- cestnimi mostovi. Naloga krajinske arhitekture je bila infrastrukturni problem pretvoriti v zanimiv urbani javni prostor. Poti, park za rolkanje in počivališče pod obema avtocestnima mostovoma uspešno zavzamejo robove lokacije in izkoristijo njeno poglobljenost, pri čemer pomaga tudi ukrivljenost geometrije, ki upočasnjuje gibanje.