Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

strokovna pomoč

 

Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti projektantov v času epidemije  COVID-19
(posodobljeno dne 7.4.2020 - dopolnitve prvotnega besedila so v poševnici)


V času epidemije COVID-19 je zaradi okoliščin, povezanih s ukrepi za njeno zajezitev, zelo oteženo delo projektantskih ekip, predvsem v zvezi s spoštovanjem dogovorjenih rokov za dokončanje izdelave posameznih faz projektne dokumentacije. Projektantom podajamo nekaj informacij, ki bi lahko služile kot pomoč pri sprejemu odločitev, kako ravnati v takšnem primeru.

V običajnih razmerah velja, da so pogodbene stranke dolžne izpolniti svoje pogodbene obveznosti in da za njihovo izpolnitev tudi odgovarjajo. A s potekom časa postaja vse bolj jasno, da v situaciji z epidemijo COVID-19 razmere niso običajne. Temu sledi tudi sprejem interventnih predpisov, ki jih  ZAPS spremlja na tem mestu >>.

V tek rokov v upravnih zadevah je posegel interventni Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ).

Ministrstvo za javno upravo je naknadno sprejelo stališče, da nujno zadevo, ko se ne glede na splošno pravilo iz omenjenega zakona tek rokov ne prekine, predstavlja tudi izdaja aktov, ki so nujni za gradnjo stanovanjskih objektov, javne infrastrukture, gospodarske infrastrukture, izvajanje javnih storitev, javne gospodarske službe in javna pooblastila. povezava>>

Interventni Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji prepoveduje ponujanje in prodajanje storitev neposredno potrošnikom. Sprejeti Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)  za čas trajanja epidemije določa podaljšanje pogodbeno dogovorjenih rokov in neuporabo določb o pogodbenih kaznih, a le v pogodbah z naročniki iz javnega sektorja.

Interventni predpisi zaenkrat ne posegajo v preostala pogodbena razmerja, izjeme pa je po splošnih pravnih pravilih treba razlagati restriktivno. Določene pravne dileme se bodo v sodni praksi razjasnile šele z zamikom, ko bo prepozno za ukrepanje.

Čeprav Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN) za naravno nesrečo šteje tudi množični pojav nalezljive človeške bolezni, pa zgolj razglasitev epidemije v Republiki Sloveniji z Odredbo o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začela veljati 12.3.2020 ob 18. uri, ob sama zase neposredno ne učinkuje na izpolnjevanje tistih pogodbenih obveznosti, ki so izvzete iz interventne zakonodaje. Pravno pomemben bi bil ob restriktivni razlagi lahko šele nastop konkretnih okoliščin, ki bi v posledici epidemije neposredno otežile ali (začasno ali trajno) onemogočile izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Paleta takšnih konkretnih okoliščin je široka, upravičenost sklicevanja nanje pa bi se v primeru sodnega spora ugotavljala za vsak primer posebej, zato splošnega napotka, ki bi veljal za vse primere, vnaprej ni mogoče podati.

V nadaljevanju zato podajamo nekaj splošnih napotkov in predstavljamo nekaj pravnih možnosti, ki bi v situaciji z epidemijo COVID-19 lahko prišle v poštev po slovenskem pravu. V izogib vsem posledicam, ki bi jih lahko prineslo morebitno protipogodbeno ravnanje, pa pri sklicevanju na predstavljene možnosti svetujemo skrbnost, previdnost in premislek.

Prednost pred vsem ostalim naj ima dogovor z naročnikom (npr. o podaljšanju roka za izpolnitev obveznosti), ki naj se sklene v pisni obliki. V vsakem primeru pa je potrebno naročnika o ovirah, ki otežujejo ali onemogočajo izpolnitev obveznosti, nemudoma pisno obvestiti.


1. Dolžnost obvestitve


Izvajalec, ki ne more izpolniti svojih obveznosti, je dolžan naročnika o ovirah, ki otežujejo ali (začasno ali trajno) onemogočajo izpolnitev obveznosti, nemudoma obvestiti. K temu ga običajno zavezuje že pogodba.  Pisno obvestilo naj vsebuje podrobnejši opis konkretnih dejanskih okoliščin, ki v posledici epidemije izvajalcu neposredno otežujejo ali onemogočajo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in v primeru začasne ovire o predvidenem času njenega trajanja (vsaj z opisno opredelitvijo). Iz previdnosti naj izvajalec naročnika o nastalih ovirah obvesti tudi v primeru, da naročnik ve ali bi lahko vedel za obstoj takšnih ovir na strani izvajalca. Na opustitev dolžnosti obvestitve je namreč vezanih več negativnih posledic za izvajalca (npr. odgovornost za škodo).


2. Dogovor z naročnikom – sklenitev aneksa k pogodbi

Po seznanitvi naročnika o ovirah, ki otežujejo ali (začasno) onemogočajo izpolnitev obveznosti, se z naročnikom lahko sklene pisni dogovor, aneks k osnovni pogodbi, v katerem se v posledici teh dejstev dogovorijo spremembe osnovne pogodbe (npr. glede rokov za izpolnitev obveznosti, glede rokov za plačilo ali delno plačilo obveznosti ipd.).

Ker Gradbeni zakonik (GZ) v 2. odst. 10. člena zapoveduje pisnost dogovora o izvajanju storitev med investitorjem in projektantom, nadzornikom ali izvajalcem, naj bo aneks k pogodbi prav tako sklenjen v pisni obliki, tudi zaradi olajšanega dokazovanja v primeru spora. Uvodne ugotovitve aneksa naj vsebujejo podatke o tem, h kateri pogodbi se sklepa aneks in zakaj (npr. s podrobnejšo opredelitvijo ovir, ki otežujejo izpolnitev obveznosti v prvotno dogovorjenem roku). Nadaljnje določbe naj zajemajo soglasje in dogovor strank o spremembah prvotno dogovorjenih obveznosti (npr. o podaljšanju roka za izpolnitev obveznosti brez posledic za projektanta iz naslova zamude, pogodbene kazni, morda o drugačnem roku in višini plačila za del do epidemije opravljene storitve ipd.).

Glede na trenutno epidemiološko situacijo in zapoved omejevanja osebnih stikov se aneks lahko zaključi z določbo, da se iz tega razloga aneks sklepa z izmenjavo podpisanega skena listine med pogodbenima strankama, pri čemer se šteje aneks za sklenjen z dnem, ko ga podpiše zadnji sopogodbenik.   


3. Spremenjene okoliščine (112. -115. člen OZ)

Vzrok zanje je treba iskati izven sfere naročnika in izvajalca. Sklicevanje izvajalca na spremenjene okoliščine sicer lahko privede do spremembe pogodbe (pod pravičnimi pogoji), a le ob sodelovanju (= strinjanju) naročnika; naročnik torej lahko ponudi spremembo pogodbe, ni pa tega dolžan storiti in se ga v to tudi ne da sodno prisiliti. Če naročnik na spremembo pogodbe ne pristane, lahko izvajalec zahteva le razvezo pogodbe s sodno intervencijo.

Pogoji za uspešno uveljavljanje zahtevka s sklicevanjem na spremenjene okoliščine v primeru tožbe na razvezo pogodbe:
-    po sklenitvi pogodbe in še pred nastalo zamudo izvajalca nastopijo okoliščine, ki jih ob sklenitvi ni bilo moč upoštevati, se jim izogniti ali odkloniti njihovih posledic,
-    nastale okoliščine otežujejo izpolnitev pogodbenih obveznosti, ali se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je.

Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin lahko zahteva stranka, ki ji je izpolnitev pogodbe otežena, pa tudi stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more več uresničiti namena pogodbe. 

Stranki se lahko s pogodbo vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine; v tem primeru se na te okoliščine ni možno sklicevati, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja.

Stranka, ki je zaradi spremenjenih okoliščin upravičena zahtevati razvezo pogodbe, mora o tem, da jo namerava zahtevati, obvestiti drugo stranko, brž ko zve, da so nastale takšne okoliščine. Če tega ni storila, odgovarja za škodo, ki jo je druga stranka imela zato, ker je o zahtevi ni pravočasno obvestila. Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

V primeru sodnega postopka je breme dokazovanja na stranki, ki se na spremenjene okoliščine sklicuje in ki sodno zahteva razvezo pogodbe. Če sodišče razveže pogodbo zaradi spremenjenih okoliščin, naloži na zahtevo druge stranke stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala. Razveza pogodbe po sodni intervenciji je lahko tudi podlaga za uveljavljanje zahtevkov iz naslova neupravičene pridobitve (190. - 198. člen OZ). 


4. Trajna nezmožnost izpolnitve obveznosti

Izpolnitev obveznosti izvajalca lahko postane trajno nemogoča zaradi dogodka, za katerega nista odgovorna niti izvajalec niti naročnik (116. člen OZ). V takem primeru ugasne obveznost izvajalca, pa tudi obveznost naročnika. Stranka, ki je izpolnila del svojih obveznosti, lahko zahteva vrnitev danega po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. - 198. člen OZ).

Če je nemožnost izpolnitve obveznosti izvajalca le delna, lahko naročnik kljub temu odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njegovih potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, naročnik pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. V primeru spora je breme dokazovanja na izvajalcu, če je on tisti, ki se na nezmožnost sklicuje. 

Obveznost izvajalca preneha tudi v primeru, če postane izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, zaradi katerih izvajalec ne odgovarja (329. člen OZ).


5. Višja sila

Interventni ZIUZEOP epidemijo COVID-19 šteje za višjo silo, vendar izrecno le v okviru začasnih ukrepov pri povračilu nadomestila plače. Zgolj za potrebe izvajanja tega začasnega ukrepa je višja sila definirana kot posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami. Ali bo sodna praksa takšno definicijo višje sile kasneje razširila tudi izven namena omenjenega zakona, ni mogoče napovedati. Najbolj varno pa je na to ne računati in pri ravnanjih upoštevati pogodbene določbe in določbe OZ.

Če pogodba določa, da nastop višje sile za čas njenega trajanja opravičuje prekoračitev pogodbeno dogovorjenega roka in so bili ob tem dogovorjeni tudi pogoji za sklicevanje nanjo, veljajo določbe pogodbe.

V primeru, da se pogodba sklicuje na uporabo pravnega standarda višje sile, kot ga priznava sodna praksa, je za višjo silo šteti takšne zunanje naravne dogodke, ki ne izvirajo iz sfere stranke, ki se nanjo sklicuje, in so nepričakovani, se jim ni mogoče izogniti ali jih odvrniti in ki preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Vzrok ali dogodek je zunanji, če ne izvira iz sfere pogodbenih strank in oseb, za katere pogodbena stranka odgovarja.

Izvajalec, ki se sklicuje na višjo silo, je dolžan naročnika nemudoma obvestiti o nastopu, vrsti in trajanju stanja, ki preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Izvajalec se na višjo silo se ne bo mogel sklicevati, če je bil v času nastopa višje sile že v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti. Obstoj višje sile, opravičljivost sklicevanja nanjo, čas njenega trajanja idr. mora v primeru spora s konkretnimi okoliščinami posameznega primera dokazati stranka, ki se nanjo sklicuje.

Kot je bilo pojasnjeno uvodoma, ZVNDN za naravno nesrečo šteje tudi množični pojav nalezljive človeške bolezni. Čeprav epidemija COVID-19 šteje za naravno nesrečo, pa zgolj sklicevanje na ta zunanji, zagotovo nepričakovani vzrok pri sklicevanju na višjo silo verjetno ne bo zadoščal. Ob tem bo treba izkazati še konkretne dejanske okoliščine, ki so v posledici epidemije izvajalcu neposredno otežile ali onemogočile izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in se jim v času epidemije ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti. Nastop višje sile pogodbenih strank sicer ne razbremeni dolžnosti izpolnitve pogodbenih obveznosti, saj gre za oviro začasne narave. Rok za izpolnitev obveznosti se (ob izpolnitvi vseh pogojev) zato le podaljša za čas njenega trajanja.

Če s pogodbo ni bila dogovorjena možnost podaljšanja roka za izpolnitev obveznosti v primeru nastopa višje sile, lahko nastop okoliščin, ki jih ni mogoče preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (ob izpolnjeni dolžnosti obvestitve naročnika) predstavlja razlog, ki dolžnika razbremeni obveznosti plačila odškodnine za zamudo ali neizpolnitev, dokler takšne okoliščine trajajo (gl. tč. 6). Ob izpolnjenih ostalih zakonskih pogojih pa ostaja še vedno odprta možnost sklicevanja na spremenjene okoliščine (gl. tč. 3).


6. Razbremenitev dolžnikove obveznosti plačati odškodnino / pogodbeno kazen za zamudo ali neizpolnitev


Interventni ZIUZEOP je pri pogodbah izvajalcev z naročniki iz javnega sektorja določil, da se v času trajanja epidemije pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za obdobje trajanja epidemije, v posledici podaljšanja pogodbeno dogovorjenih rokov pa se v teh pogodbenih razmerjih ne uporabljajo določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude. A takšna ureditev velja le v primeru, da je naročnik eden od naslednjih subjektov: državni organ, samoupravna lokalna skupnost, javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod ali druga oseba javnega prava, ki je posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti. 

Za vse ostale primere pa načeloma še vedno velja, da je naročnik upravičen zahtevati od izvajalca izpolnitev pogodbenih obveznosti, izvajalec pa jih je dolžan izpolniti (velja seveda tudi obratno). Če izvajalec ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je naročnik upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.

Vendar pa je izvajalec prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (prim. 240. člen OZ). Naročnik tudi ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega izvajalec ne odgovarja (prim. 250. člen OZ); pri tem mora to, da je vzrok neizpolnitve ali zamude izven izvajalčeve sfere, dokazati izvajalec. Zaradi učinkovitega varstva svojih pravic naj izvajalec tudi v teh dveh primerih naročnika nemudoma obvesti o nastopu, vrsti in trajanju stanja, ki preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. 


7. Ugovor ogroženosti – če postane izpolnitev obveznosti ene stranke negotova

Če se v primeru, da s pogodbo med strankama ni dogovorjena sočasnost izpolnitve njunih pogodbenih obveznosti, premoženjske razmere na stranki druge stranke po sklenitvi pogodbe toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo izpolnila svojo obveznost, ali je to negotovo iz drugih resnih razlogov, lahko stranka, ki bi morala prva izpolniti svojo obveznost, odloži izpolnitev svoje obveznosti, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja (102. člen OZ). Dokazno breme obstoja negotovosti nasprotne izpolnitve nosi stranka, ki ugovor ogroženosti podaja.

Ugovor ogroženosti se uveljavlja kot izvensodni ugovor, ki v primeru upravičenega uveljavljanja zadrži izpolnitev obveznosti tiste stranke, ki bi morala prva izpolniti svojo obveznost in prepreči tudi nastop posledic dolžniške zamude. V primeru, da druga stranka na zahtevo prve stranke ne ponudi zadostnega zavarovanja, lahko prva stranka od pogodbe odstopi. Do težav v obeh primerih lahko pripelje zaključek sodišča v morebitnem sodnem postopku o tem, da pogoji za uveljavljanje ugovora ogroženosti niso bili izpolnjeni. Posledica takšnega zaključka sodišča bi bila ugotovitev dolžniške zamude na strani stranke, ki je neutemeljeno podala ugovor ogroženosti, in s tem sopogodbeniku lahko povzročila tudi škodo.


8. Prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve

Kot je bilo že omenjeno, je interventni ZIUZEOP pri pogodbah izvajalcev z naročniki iz javnega sektorja določil, da se v času trajanja epidemije pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.

Za vse ostale primere pa veljajo pogodbene določbe in določbe OZ (103. in naslednji členi OZ).

Če pri izvajalec ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, lahko naročnik zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod določenimi pogoji odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine.

Če je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, izvajalec pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana že po samem zakonu; naročnik lahko pogodbo ohrani v veljavi, če po preteku roka nemudoma obvesti izvajalca, da zahteva njeno izpolnitev; če obveznost ni izpolnjena v primernem roku, lahko naročnik odstopi od pogodbe.

Rok za izpolnitev obveznosti pri projektantskih in urbanističnih pogodbah običajno ni bistvena sestavina pogodbe. OZ za takšne primere določa, da izvajalec obdrži pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, naročnik pa, da zahteva njeno izpolnitev; če hoče naročnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti izvajalcu primeren dodatni rok za njeno izpolnitev; če izvajalec ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, je pogodba razvezana po samem zakonu.

Vsaj v okviru postavitve primernega dodatnega roka za izpolnitev bo epidemijo naročnik moral upoštevati, sploh če so prav konkretne okoliščine v zvezi z njo razlog za zamudo na strani izvajalca. Tudi tu velja dolžnost obvestitve: naročnik, ki zaradi neizpolnitve izvajalčevih obveznosti odstopi od pogodbe, mora to nemudoma sporočiti izvajalcu. O (dejanskih) razlogih, ki so ali bi lahko bile razlog za zamudo, pa naj naročnika že pred tem obvesti izvajalec (gl. npr. tč.6).

* * *
Ker je prispevek primarno namenjen članom ZAPS, sta zaradi večje jasnosti, kjer je mogoče, namesto splošnih zakonskih poimenovanj strank uporabljena pojma naročnik in izvajalec. Seveda pa vse navedeno velja tudi za obveznosti naročnika do izvajalca.

* * *
Vse dokler se epidemiološka situacija ne bo umirila, je pričakovati tudi nadaljnje spremembe in dopolnitve interventne zakonodaje z morebitnimi dodatnimi ukrepi za zajezitev krize. Predlagamo, da jo skrbno in redno spremljate, saj bo lahko imela drugačen vpliv tudi na dolžnost izpolnjevanja vaših pogodbenih obveznosti. Aktualne informacije o interventnih ukrepih so objavljene na Portalu GOV.SI >>, objavljeni predpisi pa v Uradnem listu RS >>, pa tudi na na spletišču Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije >>.

 

Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti projektantov v času epidemije COVID-19
(posodobljeno dne 5.4.2020)
 

Pomembnejši interventni predpisi z bistvenimi poudarki

(posodobljeno dne 5.4.2020)


Vodenje postopka občinskih prostorskih aktov v času COVID19
(27.3.2020)