Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

strokovna pomoč

 

Pomembnejši interventni predpisi z bistvenimi poudarki
(posodobljeno dne 30.4.2020 - dopolnitve prvotnega besedila so v poševnici)

Aktualne informacije o interventnih ukrepih so objavljene na Portalu GOV.SI >>, objavljeni predpisi pa v Uradnem listu RS >>, pa tudi na spletišču Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije >>.

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)
Zakon bo objavljen predvidoma 10.4.2020 in bo začel veljati naslednji dan po objavi.

Ne glede na datum začetka veljavnosti ZIUZEOP, začasni ukrepi po tem zakonu veljajo od 13.3.2020 do 31.5.2020 (če zakon ne določa drugače); če do 15.5.2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31.5.2020, podaljšajo za 30 dni. 

Za samozaposlene ZIUZEOP dopolnjuje že sprejete ukrepe po ZIUPPP in na davčnem področju uvaja dodatne začasne ukrepe za blažitev posledic epidemije. Pregledni povzetek sprejetih ukrepov po obeh zakonih, je Finančna uprava RS objavila na tem mestu>>.

Samozaposleni v kulturi, ki mu je pravica do plačila prispevkov za socialno varnost prenehala na podlagi 83. člena ZUJIK in o njegovi vlogi za ponovno podelitev te pravice še ni bilo odločeno do uveljavitve ZIUZEOP, ter samozaposleni v kulturi, ki se mu pravica do plačila prispevkov za socialno varnost, priznana na podlagi 83. člena ZUJIK, izteče do 30.6.2020, ohrani pravico do plačila prispevkov za socialno varnost na podlagi 83. člena ZUJIK do 31.8.2020.

ZIUZEOP  v 91. členu za čas trajanja epidemije COVID-19 kot začasni ukrep določa podaljšanje pogodbeno dogovorjenih rokov in neuporabo določb o pogodbenih kaznih pri tistih pogodbah o izvajanju storitev (ter pogodbah o dobavi blaga ali izvedbe gradenj):
- ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti,
- če se pri tem pogodbe ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo COVID-19.

Plačilni rok za plačila zasebnim subjektom oziroma dobaviteljem s strani neposrednih ali posrednih uporabnikov proračuna ZIUZEOP skrajšuje na 8 dni. Plačilni rok med gospodarskimi subjekti, kadar je upnik javni organ (prim. 2. in 3. odst. 6. člena ZPreZP-1), znaša 60 dni. Slednji  plačilni rok ostane v veljavi še leto dni po razglasitvi konca epidemije.

Do 15.11.2020 se dvigujejo mejne vrednosti po ZJN-3 na splošnem področju. ZJN-3 se uporablja, če je ocenjena vrednost blaga, storitev ali projektnega natečaja enaka ali višja od 40.000 €, za javno naročilo gradenj pa 80.000 €
ZIUZEOP zamika roke na področju množičnega vrednotenja nepremičnin. Podatki evidence vrednotenja se začnejo javno izkazovati na dan 1.1.2021, na ta dan pa se navezujejo tudi drugi roki, povezani z javnim izkazovanjem v evidenci vrednotenja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je ključne ukrepe za ublažitev in zajezitev posledic epidemije na področju družine, uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ter za delodajalce in delavce ter oprostitve plačila prispevkov predstavilo na tem mestu >>.

Finančna uprava RS vrsto ukrepov v zvezi z delom in plačevanjem prispevkov po novem zakonu, pogoje za njihovo uveljavljanje z opisom posameznega ukrepa ter načinom uveljavljanja predstavlja v preglednici s pojasnili, ki je dostopna na tem mestu >
V primeru delitve dobička, izplačila dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu je predpisano vračilo prejetih sredstev. ZIUZEOP v prehodnih določbah še določa, da se določbe predhodnega ZIUPPP na področju plač in prispevkov, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ne uporabljajo za čas trajanja začasnih ukrepov po ZIUZEOP. Vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo, vložene na podlagi ZIUPPP, se bodo obravnavale na podlagi novega ZIUZEOP.

Javni sklad, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki preko javnih razpisov izvaja kreditiranje, lahko kreditojemalcu na podlagi vloge (za odlog ali reprogram), vložene najkasneje v 6 mesecih po koncu epidemije, odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za največ 12 mesecev ali reprogramira neporavnane kreditne obveznosti. 

Besedilo sprejetega zakona je dostopno na tem mestu >>.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A)
Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020, ki velja od 1. 5. 2020.

Opis sprememb:
1. (na slabše) so spremenjeni pogoji za vračilo temeljnega mesečnega dohodka  - do pomoči so upravičeni le tisti, ki se jim bodo prihodki glede na leto 2019  v letu 2020 znižali za več kot 10 % - členi 37/2, 38/7, 99/1 in 2). Enako velja za ukrepe, namenjene delodajalcem.
Izjava upravičenca, da zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.
2. ZIUZEOP-A ima po novem vnešeno poglavje s področja gradnje objektov - 100. člen



Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ)
Uradni list RS št. 36/2020 z dne 28.3.2020, ki velja od 29.3.2020

Zakon med drugim ureja tek rokov v upravnih zadevah in v drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP. Ne tečejo roki za opravljanje procesnih dejanj strank in za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti ter roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Ne tečejo niti roki za izdajanje upravnih aktov. Tek rokov se ne prekine le v primeru, če gre za nujne zadeve, ki jih kot take opredeljuje 3. odst. 6. člena tega zakona. Roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po tem zakonu, se podaljšajo tako, da se iztečejo osmi dan od dneva prenehanja ukrepov po tem zakonu; če z iztekom roka za uveljavitev pravice preneha tudi sama pravica, se šteje, da je prenehala z iztekom tega roka.

Ministrstvo za javno upravo je naknadno sprejelo stališče , da nujno zadevo, ko se ne glede na splošno pravilo iz omenjenega zakona tek rokov ne prekine, predstavlja tudi izdaja aktov, ki so nujni za gradnjo stanovanjskih objektov, javne infrastrukture, gospodarske infrastrukture, izvajanje javnih storitev, javne gospodarske službe in javna pooblastila. povezava >>

Glede poslovanja zakon določa, da se v upravnih zadevah ne omogoča vlaganje pisnih in ustnih vlog ter dajanje ustnih izjav pri organu, razen vlog za uveljavitev pravic, ki se obravnavajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Pisne vloge se lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način. V upravnih zadevah se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah. Osebno vročanje dokumentov se ne opravlja, razen v nujnih zadevah. Če je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi tega zakona, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa Vlade o prenehanju razlogov za sprejete ukrepe   oziroma najkasneje 2. julija 2020. Vročanje v prostorih organa se ne opravlja, razen v nujnih primerih, če je takšna vročitev predpisana z zakonom. Vročanje z javnim naznanilom se opravlja tako, da se sporočilo o vročanju z javnim naznanilom objavi na državnem portalu eUprava.

Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ-A)
Uradni list RS, št. 61/20 z dne 30. 4. 2020, ki velja od 1. 5. 2020.

Opis sprememb:
Spremembe so glede vročanja v upravnih zadevah - 8.a člen: osebne vročitve v nenujnih zadevah se opravijo z vročitvami v hišni predalčnik ali poštni opredal. Vročitev se šteje za opravljeno 6. dan od dneva odpreme, kar se označi na ovojnici. Organ lahko ob soglasju naslovnika in njegovi seznanjenosti s takšnim načinom vročanja vroča tudi na elektronski naslov, naveden v vlogi (ne glede na tehnične zahteve, ki sicer veljajo za varni elektronski predal po 86. členu ZUP).
Neuradno prečiščeno besedilo je dostopno
na tem mestu>>


Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP)

Uradni list RS št. 36/2020 z dne 28.3.2020, ki velja od 29.3.2020

Zakon zaradi posledic epidemije z ukrepi v zvezi s postopki za pobiranje davkov v času krize nekoliko olajšuje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Med drugim so do 31.5.2020 podaljšani roki za oddajo davčnih obračunov (od dohodka iz dejavnosti za leto 2019 in od dohodkov pravnih oseb za leto 2019),  rok za priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2020 in oddajo letnih poročil.  Poenostavljeno se lahko zaprosi za nižjo akontacijo dohodnine ter akontacijo davka od dohodkov pravnih oseb, zaprosilu se priloži ocena davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. S strani FURS naj bi bil v pripravi obrazec za izračun te ocene. Zakon zaradi izgubljene sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije predvideva tudi možnost brezobrestnega odloga oziroma obročnega plačilo davka (npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, za akontacije davka in davčni odtegljaj, ne pa za prispevke za socialno varnost). Obrazec >> z navodili je na voljo na spletni strani FURS.

Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna, se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020. Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine se prestavi na 30.6.2020. Če zavezancu informativni izračun dohodnine za leto 2019 ni bil vročen do 15.7.2020, mora zavezanec vložiti napoved za odmero dohodnine do 31.8.2020.


Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP)

Uradni list RS št. 36/2020 z dne 28.3.2020, ki velja od 29.3.2020

Samozaposlenim (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost), ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično (brez posebne vloge). Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31.3.2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31.3.2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti. Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28.2.2020, višje kot 50 € in jih ne bo poravnal do 6.4.2020. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

Za delodajalce, ki zaradi posledic epidemije delavcem začasno ne morejo zagotavljati dela, ali ob odreditvi karantene delavcu, zakon predvideva ukrep delnega povračila nadomestila plače. Pridobitev pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ki ga lahko (le enkrat in največ za tri zaporedne mesece) uveljavlja gospodarska družba, zadruga ali fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z ZDR-1, se uveljavlja z vlogo pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo (najpozneje do 30.9.2020) oziroma v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če je delodajalec delavce na začasno čakanje na delo napotil pred uveljavitvijo tega zakona. Vlogi delodajalec priloži:
- opis poslovnega položaja zaradi posledic epidemije (v skladu z zakonom) oziroma ob odreditvi karantene delavcu kopija odločbe,
- dokazila o napotitvah delavcev na začasno čakanje na delo z ugotovitvami delodajalca, da zaradi poslovnih razlogov začasno ne more zagotavljati dela hkrati najmanj 30 % zaposlenih delavcev oz. če gre za delodajalca, ki zaposluje le enega delavca, da ne more zagotavljati dela za skupno najmanj 50 % delovnega časa delavca v posameznem koledarskem mesecu, v primeru odrejene karantene delavcu pa še izjavo, da delodajalec zanj ne more organizirati dela na domu,
- pisno izjavo, s katero se delodajalec zaveže ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo.

Pravice do delnega povračila izplačanih nadomestil plače ni mogoče uveljavljati v primeru neizpolnjevanja obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, nerednega izplačevanja plač oziroma prispevkov v zadnjih treh mesecih ipd. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače s strani Republike Slovenije znaša 40 % nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, se povrnejo v celoti. Na pravico do uveljavljanja delnega povračila izplačanih nadomestil plače je vezanih še kar nekaj dodatnih obveznosti delodajalca, delodajalec pa je v določenih primerih zavezan sredstva, prejeta iz tega naslova, vrniti. S strani zavoda je predvideno je izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil plače ter izvajanjem pogodbe ter inšpekcijski nadzor. Zakon za primer kršitev predvideva plačilo globe od 3.000 do 20.000 € za delodajalca, če zaposluje deset ali manj delavcev pa od 1.500 do 8.000 €, globa za odgovorno osebo delodajalca je predvidena v razponu od 450 do 2.000 €, za delodajalca posameznika pa od 450 do 1.200 €. 


Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK)
Uradni list RS št. 36/2020 z dne 28.3.2020, ki velja od 29.3.2020

Zakon kot interventni ukrep za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v zvezi s posledicami razglasitve epidemije določa odlog plačil obveznosti iz kreditnih pogodb. Kreditojemalcu banka pod določenimi pogoji odobri odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Zakon velja za gospodarske družbe s sedežem v RS, za zadruge, društva, zavode, ustanove, fizična oseba, ki zaposluje delavce v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ali samozaposleno osebo, ki ima sedež oziroma stalno prebivališče v RS, za nosilce kmetijskega gospodarstva, pa tudi za fizične osebe, državljane RS s stalnim prebivališčem v RS. Kreditojemalec naslovi na banko vlogo s predpisano vsebino (zahteve so odvisne od tega, kdo od omenjenih jo vlaga) v šestih mesecih po preklicu epidemije. Odlog plačila (za obdobje 12 mesecev) po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo.


Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji
(Uradni list RS, št. 25/2020, 29/2020, 32/20 in 37/2020)

Po odloku je (razen v taksativno naštetih primerih) prepovedano ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom. Odlok pa ne prepoveduje ponujanja in prodajanja blaga in storitev med gospodarskimi subjekti. Ne prepoveduje niti proizvodnje, predelave ipd. ter ne posega v ureditev razmerij med delavcem in delodajalcem.


Odredba o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na območju Republike Slovenije

(Uradni list RS, št. 19/2020) Velja od 12.3.2020 od 18. ure.
 

 

Izpolnjevanje pogodbenih obveznosti projektantov v času epidemije COVID-19
(posodobljeno dne 5.4.2020)
 

Pomembnejši interventni predpisi z bistvenimi poudarki
(posodobljeno dne 5.4.2020)


Vodenje postopka občinskih prostorskih aktov v času COVID19

(27.3.2020)