Elaborat št. 6 celovito rešuje natečajno nalogo. Podrobno, izvirno in kakovostno se posveča vsem bistvenim sklopom natečaja: urbanistični umestitvi stavbe, programsko prostorski zasnovi stavbe, njenemu oblikovanju ter ureditvi zunanjega prostora ob stavbi.

Urbanistična umestitev dvorane sodi med tiste elaborate, kateri območje na zahodni strani Vrtnice zaključujejo in ga ne puščajo prevoznega, kar komisija prepoznava kot kvalitetnejšo rešitev.

Postavitev dvorane na gradbeno linijo severne stranice Vrtnice zaključi in uredi morfološko heterogeno strukturo URI Soča, kompaktna oblika stavbe pa jasno določi zunanje prostore pred, ob in za novo športno dvorano ter izbere njihove značaje.

Zasnova stavbe in zunanjega prostora tvori jasno berljivo zasnovo programov in dejavnosti.

Vhod v osi glavne napajalne ceste URI je jasno izražen, v merilu celotne stavbe poudarjen z nadstreškom katerega tvori po celotni dolžini južne stranice previsni čelni del stavbe. Nadstrešeno območje pred stavbo se proti jugu prelije v trg, kjer je predvidena in omogočena sočasna raba peš in prometnih površin.

Kot pandan »oblikovalskemu nemiru« stavb znotraj območja URI Soča je volumen in ovoj stavbe nove športne dvorane umirjen, »oblikovan nevtralno« pa vendar dovolj slikovit in motivno pester, da izraža hkrati lahkotnost, monumentalnost in premišljenost zasnove.

Vodilni motiv oblikovanja notranjosti stavbe je klančina, katera v nadaljevanju vhoda ustvarja jasen prostorsko-likovni element, ki s svojo manifestacijo na ovoju stavbe dela delo prepoznavno.

Prostorska zasnova stavbe je premišljena. Prostorski sklopi so logično oblikovani in ustrezno povezani. Poti zaposlenih, nastopajočih in gledalcev so jasne in pregledne, urejene brez križanj.

Igralna površina dvorane je orientirana v smeri vzhod-zahod, primerna za vse predvidene športne dejavnosti. V severnem pritličnem delu se dvorana odpira proti parku letne šole hoje. Dvorana je naravno osvetljena s severne strani in zenitalno preko svetlobnikov, ki zagotavljajo »razpršeno naravno osvetlitev notranjosti«.

Krajinska ureditev sledi urbanistični zasnovi. Drevored ob dostopu, trg pred in park za stavbo športne dvorane so elementi krajinske ureditve kateri so ustrezno navezani na programe športne dvorane in celotno območje urejanja.

Zaradi naštetega se elaboratu podeljuje 1. nagrada. Komisija priporoča avtorjem naj pri nadaljnjem projektiranju posvetijo pozornost racionalnemu oblikovanju in izvedbi stropa, strehe in svetlobnikov športne dvorane, ter racionalni in uporabni izvedbi dvojne fasade.

Prav tako naj se pozornost posveti izvedbi zastekljenega severnega dela dvorane predvsem v smislu varnosti, uporabnosti in ustrezne osvetljenosti. V smislu čim večje uporabnosti letne šole hoje komisija priporoča, tako avtorjem kakor tudi naročniku, da se ta program razširi in izvede tudi na preostalih zelenih območjih URI.

Objekt športne dvorane je umeščen na skrajni severni rob parcele, z vhodom v osi dostopa z Linhartove ceste, pred objektom, na južni strani pa je namesto vhodne ploščadi organiziran park med vhodoma v objekt dvorane in objekt Vrtnice. V parku je organizirano tudi obračališče, po katerem je možno pripeljati z avtomobilom ali kombiniranim vozilom pod nadstrešek pred vhodom v objekt.

Za objekt je značilno predvsem to, da izenači pomen nivoja pritlične etaže in nivoja kletne etaže, saj z zunanjo ureditvijo tako redefinira prostor, da pravzaprav vzpostavi dve pritličji. Nivo vhoda v Vrtnico je enak nivoju glavnega vhoda v objekt športne dvorane, ki je namenjen predvsem obiskovalcem in zaposlenim. Nivo vhoda v parter športne dvorane pa je izenačen z nivojem kleti Vrtnice, vendar je dostop do tega vhoda speljan v zunanji ureditvi, po dolgi rampi, skozi park, s čimer dejansko vzpostavi novo pritličje objekta športne dvorane. Dodatno je spuščena etaža upravičena z zelenimi atriji, ki nastanejo med objektoma dvorane in Vrtnice in nudijo prijetne in uporabne ambiente in zagotavljajo naravno svetlobo prostorom v obeh objektih. Na nivo glavnega vhoda so poleg avle, galerije, tribun in sanitarij za obiskovalce umeščene le pisarne zaposlenih, medtem ko so na nivo parterja dvorane umeščeni vsi ostali prostori namenjeni uporabnikom, kar dodatno omogoča nekatere izredno funkcionalne povezave, npr. fitness – diagnostični center. Poleg funkcionalnosti tlorisne zasnove izstopa tudi poetičnost navezav notranjih prostorov na zunanje ambiente – vsi programi namenjeni uporabnikom (fitness, mala dvorana, mala predavalnica, diagnostični center) se namreč odpirajo na mirne, zazelenjene atrije. Objekt zaradi vkopane etaže deluje kot samostojen paviljonski objekt, v resnici pa se s celotno vzhodno stranico naveže na obstoječi objekt Vrtnice, ne zgolj z ozkim prehodom, temveč s celim sistemom atrijev in svetlobnikov.

Vse zgoraj navedene značilnosti objekta je komisija ocenila kot izredno kvalitetne in za uporabnika prijetne, kot manj primerne in uporabniku manj prijazne pa so bile ocenjene dimenzija in razporeditev garderob, ukinitev enega stopnišča in dvigala (kljub izhodom na prosto v obeh etažah), direktni izhodi iz dvorane v atrij brez izhoda za invalide ter evakuacija uporabnikov dvorane, po sicer zunanji klančini, pa vendar navzgor.

Zaradi specifike uporabnikov dvorane se je komisija odločila, da je kljub naštetim kvalitetam, rešitev manj primerna za izvedbo, vendar pa zaradi izjemnih kvalitet pri zasnovi zunanjih ambientov, ki ne nadgrajujejo zgolj zasnove prostorov novega objekta, temveč dodajajo vrednost tudi prostorom obstoječega objekta Vrtnice tako na nivoju vhoda, kot na nivoju kletne etaže, ter zaradi izredno kvalitetne funkcionalne zasnove objekta športne dvorane, elaboratu podeli posebno priznanje izven konkurence.

Vodilna misel urbanistične zasnove elaborata številka 5 je postavitev športne dvorane v prostor na »paviljonski« način z zagotavljanjem čim večjih odmikov od obstoječih objektov in organiziranje čim več zelenih površin na danih parcelah. Pozicijo stavbe tako določajo odmiki in parcelacija ne pa toliko morfologija in struktura prostora.

Glavni vhod z vstopnim hallom v dvorano je izmaknjen iz osi glavne dostopne poti območja URI v skrajni JZ vogal stavbe in tako precej oddaljen od prehoda skozi stavbo Vrtnica. Pročelje dvorane se zaključi s kolonado, katera se naveže na osrednjo večnamensko ploščad. Ploščad je namenjena skupni uporabi pešcev in dostavnih vozil, s pestrim naborom mešanice urbanih in krajinskih elementov pa jo avtorji nekoliko preveč strukturirajo.

Volumen stavbe sledi sestavu glavnih programsko volumenskih sklopov, kar se odraža tudi na zasnovi stavbnega ovoja, ki je glede na obstoječo heterogenost okoliških stavb morda prebogat.

Programsko prostorska organizacija stavbe je jasno berljiva, poti uporabnikov so po večini ustrezno ločene. Večjo pomanjkljivost predstavlja položaj začetka klančine (t.i. promenade), katere začetek je postavljen v slabše dostopne jugovzhodni vogal stavbe daleč proč od vhodne avle.

Krajinska zasnova ponuja pester nabor elementov podrobno obdelanih in ustrezno predstavljenih, vendar je kot celota prefragmentirana in ne sledi vodilni misli o »paviljonu v parku«.

Zaradi jasne vodilne misli, ustrezno obdelanih segmentov krajinske ureditve in po večini ustrezne organiziranosti športne dvorane komisija natečajnemu elaboratu številka 5 podeljuje priznanje.

Dvorana je postavljena v os dostopa z Linhartove ceste vzporedno z objektom Vrtnice . Povezana dostopa s strani Linhartove in Titove ceste tvorita 'sklenjeno prometno pot‘. Cesta med dvorano in Vrtnico je sicer prevozna, vendar namenjena predvsem interventni uporabi. Elaborat glede na omejeno natečajno površino ohranja relativno veliko površino zelenih površin, kar komisija ocenjuje kot pozitivno.

Arhitekturno objekt deluje kot steklen kubus s kompaktnim ovojem. V arhitekturnem smislu je dvorana funkcionalno in ambientalno kvalitetno zasnovana, pri čemer pa motijo posamične nepravilnosti funkcionalnih sklopov. Dvorana omogoča v primeru enotnega igrišča napajanje preko garderobnega dela direktno v dvorano, v primeru postavitve dveh igrišč pa morajo uporabniki dvorane preko hodnika in glavne avle vstopati v garderobe, kar komisija šteje za neprimerno, poleg tega pa se na večih mestih v objektu mešajo čiste in nečiste poti uporabnikov dvorane in gledalcev.

Prednost te dvorane je velika vhodna avla, ki pa za več kot enkrat prekorači predvideno površino v natečajni nalogi. Poleg tega dvorano odlikujejo tudi dovolj velike shrambe, ki so za to vrsto dvorane zelo pomembne. Natečaj zelo smiselno uvršča klančino v prostor dvorane in ji tudi daje primerno širino.

Zasnova dvorane je zaradi velikih steklenih površin in velikega volumna v energetskem smislu zelo neracionalna.

Komisija se je predvsem zaradi urejene notranjosti, prostorne avle, prepoznavne zunanjosti in ohranjanja zelenih površin v okolici dvorane odločila, da elaboratu dodeli priznanje.

Dvorana je postavljena vzporedno z objektom Vrtnice, v os dostopa z Linhartove ceste, območje dvorane pa je zasnovano prehodno. Dostopa s strani Linhartove in Titove ceste sta med seboj povezana v 'sklenjeno prometno pot‘, pri čemer je cesta med dvorano in objektom Vrtnice namenjena dostopu uporabnikov dvorane v kombiniranih vozilih, sicer pa del 'mirne cone‘, namenjene predvsem pešcem in invalidom. Poleg obstoječih parkirnih mest na južni strani objekta, so nova parkirna mesta za obiskovalce predvidena pretežno na severni strani dvorane, medtem ko je delno pod napuščem ob vzhodni fasadi predvideno parkiranje za kombinirana vozila. Stavba je tlorisno nepravilne oblike, saj se tlorisno prilagaja obliki parcele in se na ta način kolikor je mogoče odmakne od objekta Vrtnice. Nepravilna oblika se iz tlorisa preseli tudi v prerez, kjer z naklonom strehe omogoča namestitev sončnih kolektorjev ali fotovoltaike. Oblikovanje objekta gradi na prepoznavnosti, njegova glavna značilnost pa je notranja klančina za invalide, ki je speljana po obodu dvorane in s tem definira celoten volumen in ovoj objekta.

Poleg korektno oblikovanih tlorisov je komisija kot pozitivno ocenila predvsem oblikovanje stavbnega volumna, ki s svojo enovitostjo in obliko lepo nakaže funkcijo objekta. Predvsem pa na svoji zunanjosti odraža potek notranje klančine, ki je po mnenju komisije eden bistvenih oblikovnih in funkcionalnih elementov športne dvorane za invalide in tisti element, ki jo razlikuje od vseh ostalih športnih dvoran. Navzven pomaknjena klančina, ki fasadni obod odmika od osnovnega volumna objekta tudi ni sama sebi namen, temveč nudi nadstrešek za kombinirana vozila na vzhodni strani ter nadstrešek pred glavnim vhodom v objekt na južni strani objekta.

Kot manj primerno je komisija ocenila postavitev parkirnih mest na severno stran dvorane, saj se glavni vhod v objekt nahaja na JZ strani objekta. Delno nadkrita parkirišča za kombinirana vozila so edina nadkrita.

Neprimeren je tudi naklon in dvigovanje volumna dvorane proti objektu Vrtnice. Predvsem pa je bilo kot manj primerno označeno oblikovanje fasadnega plašča objekta, ki oblike volumna ne nadgradi, temveč le razdrobi in razvrednoti. Oblikovanje fasad je nepovezano s tlorisi, s funkcijo prostorov za njo, z obliko volumna in z danostmi lokacije. Predlagana oblikovna prepoznavnost objekta, se zaradi bližine oblikovno zelo izrazite Vrtnice zdi manj primerna izbira od oblikovne anonimnosti.

Zaradi domiselne umestitve klančine, tako v tlorisni zasnovi, kot pri oblikovanju volumna stavbe, se je komisija odločila, da elaboratu podeli priznanje.

Elaborat pod zaporedno številko 10 postavlja dvorano na severni rob lokacije, kar se izkaže kot kvaliteta v smislu postavitve objekta v prostor in njegovega odmika od sosednjega objekta. Kot kvalitetna se ocenjuje tudi umestitev letne šole hoje na vzhodno stran objekta Vrtnice.

Kot manj kvalitetno se ocenjuje prometno zasnovo zunanje ureditve. Zaradi umestitve parkirišč ob zahodno stranico dvorane, povezovalna cesta prepolovi predlagane mirne parkovne ureditve – šole hoje in parka.

V arhitekturnem smislu je dvorana funkcionalno in ambientalno kvalitetno zasnovana, pri čemer pa motijo posamične nepravilnosti funkcionalnih sklopov. Kot manj kvalitetne se ocenjuje povezavo sicer prostorsko kvalitetne vhodne avle s športno dvorano, ki je urejena preko ozkega grla med stopniščem in dvigali. V ureditvi notranjosti dvorane moti majhen prostor za shrambo orodja, ki je urejen pod klančinami in kot tak ni primeren. Umestitev športnega igrišča na streho objekta je zanimiva ideja, ki pa v funkcionalnem smislu ni ustrezno povezana z notranjostjo objekta.

Kvaliteta elaborata je smiselna in duhovita organizacija pomožnih dvoran, ureditev ločenega dostopa v poslovni sklop pritličja in oblikovna zamisel vhodnega nadstreška, ki povezuje oba vhoda.

Razviti volumen dvorane je zaradi večje tlorisne površine energetsko in ekonomsko manj opravičljiv in v tem pogledu tudi zasnova sekundarne fasadne opne.

Zaradi vseh omenjenih dejstev se elaboratu podeli priznanje.