Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

novice

 

Nova zakonodaja: ZUREP-2, GZ in ZAID

08.11.2017 19:33

Državni zbor je 24. oktobra 2017 sprejel paket treh zakonov, ki predstavljajo prenovo zakonodaje s področja gradenj in urejanja prostora, in sicer: Zakon o urejanju prostora (ZUREP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID).

Zakoni so bili objavljeni v Uradnem listu dne 2. novembra 2017, veljati začnejo 17. novembra  2017, uporabljati pa se bodo začeli 1. junija 2018. Do takrat bo potrebno pripraviti vse podzakonske akte.

Novica STA ob sprejetju>
Objava zakonov v Uradnem listu RS>

ZAPS bo v bližnji prihodnosti za svoje člane pripravil predavanja o novi zakonodaji .

Komentar k novi zakonodaji:

ZAPS si je že vrsto let prizadevala za prenovo zakonodaje in opozarjala na anomalije v praksi in nevralgične točke na katerih se ustavljajo administrativni postopki.
Usklajevanje zakonov je potekalo v treh cikličnih krogih (osnutki zakonov v javni razpravi novembra 2015, dopolnjeni predlogi oktobra 2016 in dodatna medresorska obravnava v marcu 2017). Razprave so bile vključujoče, pripravljavec si je prizadeval, da bi v odprtem dialogu z vsemi deležniki uskladili in ponotranjili vse predvidene rešitve. To ni bilo enostavno, ker so se izhodišča in stališča posameznih resorjev, organizacij in interesnih skupin zelo razlikovala. Določene rešitve, ki bi morale biti sprejete na začetku celotnega procesa so bile sprejete tik pred koncem, kar je oteževalo proces usklajevanja, poleg tega je področje teh zakonov izredno obsežno in prepleteno.

V procesu nastajanja zakonodaje smo od začetka konstruktivno sodelovali. Prispevali smo nekaj pomembnih raziskav, ki so zakonodajalcu postavile ogledalo in opozorile na anomalije, in sicer:
-    analizo uporabljenih definicij v prostorskih aktih;
-    primerjalno analizo standardov za obračunavanje prostornin in površin ter za evidentiranje stavb; analizo projektne dokumentacije v pomurski regiji s poudarkom na analizi kakovosti projektne dokumentacije in (ne)odgovornem ravnanju s pooblastili;
-    primerjalno analizo problematike parcele,
ter predlogov celovitih rešitev, kot je npr.
-    predlog boljše ureditve postopkov in vsebine dokumentacije pod imenom ZGO-dba. Predlog je temeljil na sklenjenih scenosledih in optimizirano vsebino projektne dokumentacije v vsaki fazi postopka dovoljevanja, gradnje in evidentiranja s ciljem, da se zagotovi večja jasnost pri odgovornosti udeležencev, da je vsebina projektne dokumentacije sorazmerna z namenom določene faze (npr. pridobitev gradbenega dovoljenja), da se gradbeno dovoljenje pridobi v čim zgodnejši fazi in na ta način poveča pravna gotovost in varnost investicij, da se za vse projekte/objekte obvezno izdela Projekt za izvedbo (PZI), ki je osrednja garancija za zagotovitev bistvenih lastnosti in za dvig kakovosti gradnje, da projektanti obvezno sodelujejo pri gradnji in prevzemajo odgovornost za projektantske rešitve ter, da se zagotovi obvezno evidentiranje za vse objekte, saj je edino na ta način možno zagotoviti ustrezno podlago za enakopravno plačevanje dajatev.

Precej dobrih predlogov ZAPS-a ni našlo poti v predpise, zlasti v delu ki bi lahko prispevali k večji strokovnosti vodenja investicijskih postopkov in same gradnje. Prepričani smo, da se bomo čez določen čas, ko dozorijo okoliščine, ponovno pogovarjali o teh rešitvah. Potrebno je omeniti tudi dejstvo, da sami zakoni ne morejo rešiti sistemskih anomalij v ustroju in delovanju javne uprave, kot so premajhno število gradbenih inšpektorjev ter neustrezna strokovna zasedba nekaterih občin in celo upravnih enot. Na tem področju bo potrebno sprožiti nove projekte in programe prestrukturiranja. Med nje prav gotovo sodi projekt vzpostavitve enotne kontaktne točke za pridobivanje projektnih pogojev in mnenj/soglasij v bodočnosti. Brez takšnih »tehničnih uradov«, kjer bo možno na enem mestu pridobiti jasne in usklajene pogoje za priključevanje na javno infrastrukturo večjega pospeška v postopku dovoljevanja ne bo.

Kljub temu  menimo, da bodo novi zakoni bistveno prispevali k boljši regulaciji področja urejanja prostora in graditve ter kakovosti grajenega okolja, kar je pomembna predpostavka za ustreznejše delovno okolje naših članov.
Izpostavljamo nekaj pozitivnih rešitev v zakonu:
-    V zakonu je opredeljen javni interes na področju graditve objektov, v katerega so se med ostalimi uvrstili tudi trajnostni vidiki, skladnost umeščanja objektov v prostor, arhitektura kot izraz kulture in načelo kakovosti, kar vse predstavlja kakovostni temelj za večjo uveljavitev stroke.
-    Natančneje so opredeljene naloge in odgovornost investitorja, kar bo spodbudilo odgovornejše ravnanje naročnikov.
-    Predviden je integralni postopek, ki v primeru objekta z vplivi na okolje združuje postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopek presoje vplivov na okolje. Na ta način zmanjšuje investicijsko negotovost in zmanjšuje administriranje.
-    Predvidena je možnost pridobitve preddoločbe za določeno investicijsko namero, kot vmesne stopnje za pridobitev gradbenega dovoljenja, v kateri lahko investitor preveri možnosti za izvedbo projekta že pred npr. nakupom zemljišča ipd.
-    Uvaja se prijava začetka gradnje in obveznost izdelave PZI pred začetkom gradnje, kar bo pozitivno vplivalo na dvig kakovosti projektne dokumentacije in posledično gradnje, zmanjšalo improvizacijo pri gradnji in zagotovilo materialno podlago za ugotavljanje odgovornosti za napake.
-    V primeru manjših sprememb v projektu se ne bo treba vračati po novo gradbeno dovoljenje, če ne bodo poslabšale prvotno predvidenih rešitev ali povzročile neskladja s prostorskimi akti.
-    Ponovno se uvaja gradbena parcela, kar je tako kot obvezno evidentiranje veliki korak v smeri pravne države, pri čemer se zavedamo, da bo ta ukrep v začetni fazi povzročil precej zastojev v postopku.
-    Ustvarjena je osnova za elektronsko vlaganje vlog in dokumentacije.
 

Z zakoni je opravljen le del nalog reforme zakonodajnega paketa, veliko bo odvisno od podzakonskih aktov in spremljajočih projektov, ki bodo potrebni za dokončanje celotnega projekta in zastavljenih ciljev. Pri tem bo Zbornica aktivno sodelovala in se zavzemala zlasti za:
-. Funkcionalen pravilnik o projektni dokumentaciji
- Določitev izobrazbenih Platform za pridobitev licenc
- Poenotenje definicij, standardov in skupnih pravil v vseh predpisih
- Opredelitev vsebin potrebnih za dokazovanje izpolnjevanja bistvenih lastnosti državi in vsebine vloge za GD
- Sprejetje standarda storitev arhitektov in inženirjev s strani zbornic.

Z ZAID-om je stroka končno uspela dobiti svoj sektorski zakon, ki bi ga morala že veliko prej. Odsotnost ustrezne regulacije v kombinaciji s popolnoma neprimernim javnim naročanjem arhitekturnih in inženirskih storitev je v obdobju tranzicije povzročila razbohotenje anomalij in razvrednotenje stroke. Zakon vzpostavlja osnovno vez med pooblaščenim arhitektom/inženirjem in poslovnim subjektom, ki je registriran za opravljanje dejavnosti, kar bo vsekakor prispevalo k večji preglednosti in odgovornosti ter zaščito potrošnika. Trenutno je namreč v veljavi ureditev v kateri dostikrat na trgu zmagujejo poslovni subjekti brez strokovnega ozadja, posledice nestrokovnih ravnanj pa plačujejo naročniki in klavrna podoba grajenega okolja. Ker zakon temelji na minimalnem skupnem imenovalcu, so zakonske rešitve enake za vse stroke, kar ne odraža realnega vpliva na grajeni prostor in dejanske stopnje zaščite javnega interesa. Za večjo uveljavitev arhitekturne stroke si bo treba v bodočnosti izboriti ambicioznejše rešitve bodisi v okviru tega ali kakšnega drugega zakona ali pa skozi izvajanje arhitekturne politike.

Največ kopij se je v fazi priprave in sprejemanja zakonov lomilo na ZUREP-u. Sprejemanje odločitev in zakonskih rešitev je bilo še težje zaradi veliko različnih interesov, političnega naboja in različnih pogledov. V parlamentarni proceduri so na zakonsko besedilo podane številne pripombe in amandmaji. V stroki smo sicer ocenjevali, da ZUREP ni primeren za sprejem, vendar pa je dejstvo, da so vsi trije zakoni neločljivo povezani, onemogočilo ločeno obravnavo, in tako so vsi trije zakoni bili sprejeti v paketu. Sicer bi obstajala nevarnost, da bi zakoni obstali in morda v času te vlade sploh ne bi bili sprejeti.

V splošnem smo tako lahko z rezultatom zadovoljni. Predvsem Gradbeni zakon in ZAID sta relativno dobra. Gradbeni zakon prinaša nekaj funkcionalnih izboljšav, ZAID pa predstavlja prvi samostojen sektorski zakon, ki določa status arhitektom in inženirjem.

Dosegli smo torej etapno zmago, boj pa bo še dolg. Predvsem nas čaka uveljavitev strokovnih zahtev v posameznih pravilnikih, katerih določene vsebine so bile zavestno izločene iz zakonskih besedil, najvažnejši tak primer je Pravilnik o projektni dokumentaciji.

Pomemben projekt so tudi strokovne Platfofme, ki bodo določale izobrazbene pogoje za pristop k pridobitvi licence pooblaščenega arhitekta. Uvaja se namreč povsem nova licenca Pooblaščeni prostorski načrtovalec, ki bo pokrival izdelavo vseh izvedbenih aktov (po novem izvedbeni akti vsebujejo tudi nekatere, ki so bili prej planski, na primer OPN). Po novem bo pooblaščeni arhitekt imel tudi avtomatično licenco za izdelavo OPPN, kar se bo moralo odražati tudi v Platformah itd.

Obenem pa se bomo še naprej borili tudi za zakonske rešitve, kjer naše stališče ni bilo upoštevano. Na primer pri zahtevi, da mora biti pri legalizacijah poseg skladen z izvedbenim aktom, ter pri ohranitvi instituta molka organa, ki je sedaj izločen.

Kot največji uspeh si lahko štejemo, da smo uspeli doseči, da je bilo v zakonu spremenjeno določilo člena o legalizacijah, ki je omogočalo legalizacije ne glede na pogoje gradnje ter skladnost s predpisi in tudi za vnaprej. Tu smo naleteli na veliko nasprotovanje, saj je žal v velikem delu slovenske politike pojem črnograditelja sinonim za avtohtonega, arhetipskega in zvestega državljana ter volivca.

Če nam v tej točki ne bi uspelo, bi bile posledice v prostoru katastrofalne, bistveno hujše, kot jih je povzročila proslula Černačeva uredba. Predvsem pa bi bilo črnograditeljstvo sistemsko vgrajeno v našo zakonodajo tudi za vnaprej.

Marsikaj se bo v praksi seveda še pokazalo v drugačni luči, kot nam sedaj izgleda, da je v novih zakonih napisano. In na te stvari bo potrebno tudi reagirati in predlagati izboljšave. Nekatere pa so nam že sedaj poznane.

Zato nas čaka še veliko dela.

V tem trenutku pa smo lahko zadovoljni in se zahvaljujemo vsem kolegicam in kolegom, ki so pri projektu sodelovali, prav tako pa državnim uradnikom in politikom, ki so nas podprli in ki so prispevali, da so rešitve zato veliko boljše.

Aleš Prijon in Vlado Krajcar, za ZAPS




 arhiv novic:

november 2017
oktober 2017
september 2017
julij 2017
junij 2017
maj 2017
april 2017
marec 2017
februar 2017
januar 2017

december 2016
november 2016
oktober 2016
september 2016
avgust 2016
julij 2016
maj 2016
april 2016
marec 2016
februar 2016
januar 2016

december 2015
november 2015
oktober 2015
september 2015
avgust 2015
julij 2015
junij 2015
maj 2015
april 2015
marec 2015
februar 2015
januar 2015

december 2014
november 2014
oktober 2014
september 2014
julij 2014
junij 2014
maj 2014
april 2014
marec 2014
februar 2014
januar 2014

december 2013
november 2013
oktober 2013
september 2013
avgust 2013
julij 2013
junij 2013
maj 2013
april 2013
marec 2013
februar 2013
januar 2013

december 2012
november 2012
oktober 2012
september 2012
avgust 2012
julij 2012
junij 2012
maj 2012
april 2012
marec 2012
februar 2012
januar 2012

december 2011
november 2011
oktober 2011
september 2011
avgust 2011
julij 2011
junij 2011
maj 2011
april 2011
marec 2011
februar 2011
januar 2011

december 2010
november 2010
oktober 2010
september 2010
avgust 2010
julij 2010
junij 2010
maj 2010
april 2010
marec 2010
februar 2010
januar 2010

december 2009
november 2009