Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

novice

 

In memoriam: Dušan Ogrin (1929–2019)

03.06.2019 15:21

Pred dvema tednoma je v devetdesetem letu starosti preminil prof. Dušan Ogrin. Zaslužni profesor Univerze v Ljubljani je utemeljil in dolga leta vodil študij krajinske arhitekture v Sloveniji, brez njega pa ne bi bilo niti študija krajinske arhitekture na Hrvaškem. Predaval je na 30 univerzah po svetu, med drugim več let na Harvardu, v Zagrebu in Pekingu. Za svoje delo je prejel več priznanj, med njimi srebrni častni znak svobode Republike Slovenije, dvakrat Plečnikovo nagrado, nagrado Akademije umetnosti v Münchnu, evropsko nagrado za urejanje krajine Goethejeve fundacije v Baslu in bil prvi nagrajenec za življenjsko delo Združenja evropskih šol krajinske arhitekture (ECLAS). Leta 2010 je postal častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.

Obsežnejši del njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela je bil posvečen svetovni vrtnoarhitekturni dediščini. Leta 1994 je na podlagi teh raziskovanj izdal knjigo Vrtna umetnost sveta, ki je kmalu zatem izšla v treh svetovnih jezikih, angleščini, nemščini in italijanščini. Ves čas je skrbel za razvoj strokovnega jezika v slovenščini in mu je prav s to knjigo zastavil ustrezen besednjak. Nadgradil ga je v svojem zadnjem delu, knjigi z naslovom Krajinska arhitektura, v kateri je zapisal temelje stroke in začrtal njeno poslanstvo. Kot mojstrski fotograf je vse svoje monografije opremil z vrhunskimi fotografijami krajin. Njegovi fotografski monografiji Slovenske krajine je nekaj let po velikem uspehu sledil še ponatis. Raziskovalno teoretsko delo je dopolnjeval s prakso in v svoji bogati karieri prejel vrsto nagrad na javnih krajinskoarhitekturnih natečajih, med katerimi izstopajo zlasti njegovi projekti za pokopališča v Novi Gorici, na Ptuju in v Novem mestu. Poleg različnih ureditev v slovenskem prostoru je v zadnjih letih svojega ustvarjanja uresničil tudi nekaj svojih idej o oblikovanju zelenega mestnega prostora na Hrvaškem.

Profesor Dušan Ogrin je na področju urejanja prostora opravil pionirsko delo. Krajinski arhitekturi na Slovenskem je utiral pot tako na področju izobraževanja kot praktičnega strokovnega dela, njegova teoretska misel pa je mejnike postavljala tudi v svetovnem merilu. Krajinsko arhitekturo, razpeto med naravo in kulturo, je strokovno utemeljeno in znotraj filozofskega okvira trdno umestil na kulturno stran. V svojih teoretskih in praktičnih delih na podlagi poznavanja zakonitosti in procesov v naravi razgalja bistvo oblikovane krajine in jo opredeljuje kot večplastno, prostorsko, ekološko, funkcionalno in mitološko celovitost, skozi katero si človek od nekdaj prizadeva izraziti svoje mesto v univerzumu, svoj odnos od narave in svoj položaj v družbi.

Pod njegovim vodstvom se je krajinska arhitektura razvila v stroko, ki v dinamiki razvoja in varstva ustrezno rešuje vprašanja prostorskega in socialnega prestrukturiranja. Predano si je prizadeval za napredek pedagoškega dela in v mnogih letih vzgojil prodorne načrtovalce krajine, katerih dela že puščajo sledove in ki sledijo njegovemu, tudi v svetu prepoznanemu in cenjenemu konceptu ljubljanske šole krajinske arhitekture. Predvsem po njegovi zaslugi Biotehniška fakulteta družbi lahko ponuja strokovnjake, ki s svojim znanjem aktivno prispevajo k dvigovanju kakovosti načrtovanja in varovanja okolja ter varovanju in ustvarjanju nacionalne krajinske dediščine.

Žalna seja v spomin zaslužnemu profesorju Dušanu Ogrinu bo v torek 18. junija 2019, ob 13. uri v predavalnici prof. dr. Janeza Hribarja (D1) na dekanatu Biotehniške fakultete v Ljubljani na Jamnikarjevi 101 v Ljubljani.




 arhiv novic:

junij 2019
maj 2019
april 2019
marec 2019
februar 2019
januar 2019

december 2018
november 2018
oktober 2018
september 2018
avgust 2018
julij 2018
junij 2018
maj 2018
april 2018
marec 2018
januar 2018

december 2017
november 2017
oktober 2017
september 2017
julij 2017
junij 2017
maj 2017
april 2017
marec 2017
februar 2017
januar 2017

december 2016
november 2016
oktober 2016
september 2016
avgust 2016
julij 2016
maj 2016
april 2016
marec 2016
februar 2016
januar 2016

december 2015
november 2015
oktober 2015
september 2015
avgust 2015
julij 2015
junij 2015
maj 2015
april 2015
marec 2015
februar 2015
januar 2015

december 2014
november 2014
oktober 2014
september 2014
julij 2014
junij 2014
maj 2014
april 2014
marec 2014
februar 2014
januar 2014

december 2013
november 2013
oktober 2013
september 2013
avgust 2013
julij 2013
junij 2013
maj 2013
april 2013
marec 2013
februar 2013
januar 2013

december 2012
november 2012
oktober 2012
september 2012
avgust 2012
julij 2012
junij 2012
maj 2012
april 2012
marec 2012
februar 2012
januar 2012

december 2011
november 2011
oktober 2011
september 2011
avgust 2011
julij 2011
junij 2011
maj 2011
april 2011
marec 2011
februar 2011
januar 2011

december 2010
november 2010
oktober 2010
september 2010
avgust 2010
julij 2010
junij 2010
maj 2010
april 2010
marec 2010
februar 2010
januar 2010

december 2009
november 2009