Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

novice

 

Odgovorni vodja projekta za stavbe je arhitekt

30.01.2015 09:30

ZAPS je na podlagi opravljene raziskave v Pomurju ugotovil nekaj sistemskih pomanjkljivosti v postopku izdaje gradbenih dovoljenj, zaradi katerih ni zagotovljene ustrezne strokovnosti in odgovornosti izdelovalcev projektne dokumentacije in na njih opozoril pristojna ministrstva ter pozval Ministrstvo za okolje in prostor, naj ustrezno ukrepa.
V skladu s (3) odstavkom 45.člena ZGO-1, mora biti odgovorni vodja projekta za objekte stavb, arhitekt. Raziskava je pokazala, da v 47% obravnavanih primerih, kot odgovorni vodja projekta nastopa odgovorni projektant, ki ni arhitekturne stroke.

Dopis>




ARHINFO

26.01.2015 13:26

ARHINFO je spletni portal, ki je nastal pod okriljem ZAPS. Namenjen je predstavitvi birojev in referenčnih projektov članov ZAPS – arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev, kot pripomoček naročnikom za izbiro projektantov in kot platforma za medsebojno povezovanje in sodelovanje članov. ARHINFO omogoča sistemsko iskanje posameznih ciljnih tem, bodisi po okvirni dejavnosti (arhitektura, krajinska arhitektura, prostorsko načrtovanje in ostale storitve), ali po vrstah objektov ter po sedežu dejavnosti. Objavljene reference so pregledane in verificirane s strani ZAPS.

Portal vsebuje modul, ki je namenjen predstavitvi gradiv, izdelkov in storitev proizvajalcev in izvajalcev v gradbeni panogi povezanih z dejavnostjo članov ZAPS. Njegov namen je nudenje informacij in medsebojno povezovanje z naročniki in projektanti. Cilj ARHINFO je, da slovenski in mednarodni javnosti predstavi dosežke slovenske arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja, da vzpodbuja povpraševanje po kakovostni arhitekturi in storitvah naših članov in promovira dodano vrednost arhitekturne dejavnosti.

Vpis v portal je za člane ZAPS brezplačen. Za vpis v portal se uporablja enako geslo, kot za dostop do strani ZAPS.




prostorsko načrtovanje generira razvoj

26.01.2015 11:55

ZAPS predstavlja tretjega iz serije letakov, ki širšo javnost informirajo o zadevah arhitekture in urejanja prostora. Letak v petih točkah podaja glavna načela načrtovanja prostora, kot skupnega javnega interesa. Opozarja na pomen kvalitetnih prostorskih načrtov in njihove skladnosti z razvojnimi cilji, stanjem in potrebami.
Z letakom izpostavljamo tudi izvirno pristojnost občin pri urejanju in gospodarjenju s prostorom. Občine s svojimi strategijami in načrti, ki jih obravnavajo in sprejemajo občinski sveti, ustvarjajo prostorske pogoje - fizične, gospodarske in kulturne okvire za naše bivanje in trajnostni razvoj.

Letak "Prostorsko načrtovanje generira razvoj" so prejeli župani in svetniki na prvi naslednji seji občinskega sveta v vseh občinah po Sloveniji. Vsem zainteresiranim, pa je letak dostopen tudi na spletni strani ZAPS.

Letaka "Potencial krajinske arhitekture za investitorje" ter »7 nasvetov dobrih graditeljev« smo ponatisnili in prav tako poslali občinam. Namen prvega je opozoriti investitorje na pomembnost kvalitetno oblikovanega odprtega prostora, ki ga lahko zasnujejo le ob sodelovanju s strokovnjaki - krajinskimi arhitekti. Namen drugega pa je izobraziti javnost o prednostih sodelovanja s strokovnjaki na področju graditve ter preko takšnega sodelovanja s pooblaščenimi arhitekti prispevati k tehnično, varnostno, energetsko in estetsko boljši gradnji. Letak je priloga lokacijski informaciji, ki jo občina izda za namen gradnje. S tem so investitorji obveščeni, da lahko imenik pooblaščenih arhitektov ter dodatne informacije o načinu sodelovanja z arhitekti, najdejo na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije.




Kultura prostora ZDAJ – Cilji in predlogi sistemskih rešitev za trajnostno ravnanje s prostorom

23.01.2015 12:21

Zdi se, kot da Slovenija nima vizije kako ravnati s prostorom, graditi in prenavljati stavbni fond in infrastrukturo. Vsakodnevno uničevanje kulturne identitete in gospodarskega potenciala našega naravnega in urbanega prostora je posledica parcialnega in stihijskega odločanja na vseh področjih in nivojih. Takšno prakso moramo spremeniti. ZAPS je zato pripravila predlog ciljev, usmeritev in ukrepov za izboljšanje in ureditev razmer. Besedilo je sicer nastalo v širokem krogu sodelavcev, a njegova vsebina še ni zaprta in potrebuje širšo verifikacijo v strokovni javnosti, predvsem med našimi člani. Predlog smo posredovali tudi partnerjem skupine »Odgovorno do prostora!", ker se zavedamo, da zastavljene cilje lahko dosežemo le s povezovanjem in medsebojnim sodelovanjem.
Dokument bomo ponudili javnosti in državi, kot spodbudo in vizijo. Pri njegovem uresničevanju bomo konstruktivno sodelovali, kot to že počnemo s predlogom dovoljevanja gradnje. Besedilo je zaradi kompleksnosti in zgoščenosti vse prej kot lahkotno branje, zato ga bomo za predstavitev in uveljavitev v javnosti posebej priredili, opremili s slikovnim materialom in oblikovali.

Vabimo Vas, da prispevate s svojim znanjem in nam posredujete komentarje.

Kultura prostora ZDAJ! – Povezava na besedilo




Plečnikove nagrade 2015

19.01.2015 08:17

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika razpisuje Plečnikovo nagrado za leto 2015 - osrednje javno priznanje slovenskemu avtorju za vrhunsko stvaritev na področju arhitekture, urbanizma, krajinske arhitekture ali notranje opreme, nastalo v zadnjih petih koledarskih letih v Sloveniji ali v tujini.
Sklad poleg nagrade razpisuje tudi Plečnikovo medaljo za aktualno realizacijo ali delo na navedenih področjih ter za pomembno delo s področja arhitekturne teorije in kritike ter strokovne publicistike oziroma na splošno za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture.
Sklad posebej razpisuje še priznanje za izvajalski dosežek in študentsko priznanje.
Predloge, ki naj bodo dokumentirani tudi s slikovnim materialom, največ v velikosti A3, pošljite do 20. februarja 2015 na naslov: Društvo arhitektov Ljubljane, Sklad arhitekta Plečnika, 1000 Ljubljana, Karlovška 3/I. in info@drustvo-dal.si.
Navodila za pripravo predlogov so objavljena na www.drustvo-dal.si/plecnikova_odlicja_2015 .
 




Pilotski raziskavi na področju trga arhitekturnih storitev

05.01.2015 18:25

Objavljamo rezultate dveh pilotskih raziskav na področju trga arhitekturnih storitev, ki jih je ZAPS zaključila v preteklem letu.
Prva je nastala v kontekstu projekta »deregulacije«, ki ga na pobudo Evropske komisije, izvajajo vse države članice EU, tudi Slovenija. Ker definicija regulacije obsega tako regulacijo strokovnjakov, fizičnih oseb, kot regulacijo poslovnih subjektov, smo raziskali strokovno ozadje lastniške strukture poslovnih subjektov, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti (SKD šifrant 71.111 – Arhitekturno projektiranje in 71.112 – Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje). Rezultati raziskave so pokazali, da imajo ti poslovni subjekti lastnike med pooblaščenimi strokovnjaki iz teh področij v manj kot polovici primerov.

Druga raziskava je stekla na pobudo Društva pomurskih arhitektov, ki so se obrnili na ZAPS zaradi številnih anomalij na trgu arhitekturnih storitev v Pomurju. Pregledali smo podatke o izdanih gradbenih dovoljenjih za stavbe na vseh upravnih enotah v Pomurju za obdobje od 01.2012 do 01.09.2014. V upravnih enotah, ki so nam to omogočile smo pregledali tudi projektno dokumentacijo. Z izsledki poročila smo seznanili predstavnike ministrstev (MOP, MJU, MGRT, MDDSZ) in jih predstavili tudi na delavnici z naslovom »Medsebojna primerjava regulacija arhitektskega poklica« na evropski komisiji (izhodišča za razpravo, vmesno poročilo). Rezultati raziskave kažejo, da na analiziranem področju arhitekturne storitve večinoma (v cca. 75% primerov) opravljajo poslovni subjekti, v katerih ni zagotovljene strokovnosti in kateri niso v lasti ter ne zaposlujejo pooblaščenih strokovnjakov. Podatki, v kombinaciji s težko merljivo in dokazljivo, a očem neizogibno, nizko prostorsko kulturo in kakovostjo gradnje, kažejo na neustrezno in licemerno regulacijo tega področja. Medtem, ko izobražujemo arhitekte v skladu z visokimi zahtevami (npr. EU direktive o priznanju poklicnih kvalifikacij) in strokovnimi standardi, ter v razvojne dokumente prepisujemo evropske cilje o pametni specializaciji in zaposlovanju mladih strokovnjakov, neustrezna zakonodaja spodbuja tržne anomalije, sivo ekonomijo in nestrokovnost.

Kaj vse je narobe? Če začnemo pri formalnih zahtevah lahko ugotovimo, da kar nekaj poslovnih subjektov, ki izdeluje PGD projekte na podlagi katerih so izdana gradbena dovoljenja sploh nima registrirane dejavnosti, ki jo opravljajo. Tako se med njimi najdejo šifre dejavnosti, začenjši z, za projektiranje stavb neustrezni M71.129 - Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje in M71.112 - Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje, preko SKD: F41.200 – Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, C18.130 – Priprava za tisk in objavo, vse do bizarnih, kot so G46.190 - Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov in C16.210 - Proizvodnja furnirja in plošč na osnovi lesa. Mogoče s tem v resnici ni nič narobe, saj šifra dejavnosti, čeprav bi morala po zakonu sovpadati s predmetom poslovanja, sama po sebi še ne zagotavlja kakovosti. Kakovost in strokovnost naj bi bila zagotovljena z rešitvijo, kot jo določa (2) odstavek 28.člena ZGO-11, torej s sodelovanjem pooblaščenega arhitekta, kar se dokazuje s podpisom in žigom. Strokovnost in kakovost je v dveh upravnih enotah v 55% zadev (povprečje za regijo 45,33%) zagotovilo 5 oseb, med katerimi ima samo ena registrirano dejavnost. Od prvih treh oseb (35,1% zadev) nihče ne opravlja dejavnosti in ni zaposlen v poslovnem subjektu - projektantu ((1) odstavek 28. Člena ZGO-12). Prvi na lestvici je v obravnavanem obdobju sodeloval pri izdelavi 132 projekta, drugi 108, tretji 72. Da je z opravljanjem poklica arhitekta v Sloveniji nekaj hudo narobe, vemo arhitekti že dlje časa, pa mogoče tega nismo znali ustrezno ponazoriti. Predstavljeni podatki nakazujejo na večplastnost problematike in odpirajo kopico vprašanj, ki bi poleg arhitekturne kakovosti, ki jo vztrajno zagovarjamo arhitekti, gotovo morala zanimati ministrstva, npr.: ali so bile poravnane dajatve; ali so naročniki bili deležni kakovostne storitve, ki vključuje strokovnost in odgovornost, in ali so sploh vedeli s kom so imeli opravka; kako bo naročnikom zagotovljeno obligacijsko jamstvo, npr. tisto 10-letno, če so odnosi med projektanti in odgovornimi projektanti tako raznoliki, ali je prav da projekte podpisujejo prejemniki socialnih pravic in javni uslužbenci in ali so ti tržni pojavi skladni z evropskimi cilji o pametni specializaciji in programi za zaposlovanje mladih strokovnjakov? Ali nemara, poleg vztrajne gospodarske krize, tudi tovrstna - podjetniško liberalna ureditev, v precejšnji meri ne prispeva k odhajanju mladih arhitektov v tujino, saj proti takšnim navezam ne-strokovnih poslovnih subjektov z potrjevalci projektov nimajo nobene priložnosti3.

Da je možno red na področju dejavnosti zagotoviti z ukrepom prevlade stroke v poslovnih subjektih so pokazale primerjalne analize z drugimi članicami EU in številne predstavitve regulacij v državah EU, saj je ukrep utemeljen z javnim interesom, sorazmeren in dovoljen tudi z evropskimi dokumenti4. To in druga načela, kot je npr neodvisnost je ZAPS predstavil v dokumentu Stališče ZAPS o regulaciji poklicev in dejavnosti5.

Sama raziskava je razkrila tudi precej neprijetnih spoznanj za delovanje sistema: da so upravne enote na različne načine omogočile (ali zavrnile) vpogled v podatke o gradbenih dovoljenjih in dokumentacijo, da nihče ne preverja ali imajo poslovni subjekti sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo v skladu s 33. členom ZGO-1 in ali odgovorni vodja projekta izpolnjuje pravilo »prevladujoče stroke« iz 45.člena ZGO-1 (za stavbe bi OVP moral biti arhitekt), da se na terenu izdeluje dvojna dokumentacija, kar je dokazljivo le skozi inšpekcijske postopke, da nihče ne preverja načina sodelovanja med navedenimi podjetji in odgovornimi projektanti ("potrjevalci projektov"), in njegovo skladnost s predpisi (dajatve, prispevki).

Zakaj trg ne prepozna vrednosti arhitekture, zakaj se arhitekturna dejavnost bolj splača ne-arhitektom, kot arhitektom in ali bodo lahko arhitekturo prakticirali le tisti, ki bodo eksistenco imeli zagotovljeno drugje, so vprašanja s katerimi se bomo morali še ukvarjati v stroki in v zbornici.

Za ZAPS sta ključna predvsem dva vidika raziskave, na prvem mestu je vsekakor uporabnost podatkov pri projektu boljše zakonodaje5, vendar je merodajen tudi vidik delovanja v obstoječem sistemu. Ob zaključku preteklega leta smo izsledke prenesli javni upravi, od katere pričakujemo poglobljen pristop in medresorsko usklajevanje pri projektu ustreznejše regulacije ter disciplinskim organom ZAPS, ki so na podlagi zbranih podatkov uvedli disciplinsko preiskavo.

V.K.

1 »Če samostojni podjetniki posamezniki ali ustanovitelji gospodarske družbe oziroma zadruge sami ne izpolnjujejo s tem zakonom predpisanih pogojev za odgovornega projektanta, mora imeti takšna pravna oziroma fizična oseba takrat, ko opravlja dejavnost projektiranja, s pogodbo o zaposlitvi, s pogodbo o delu v skladu z obligacijskimi razmerji, preko kooperacije ali na drug zakonit način zagotovljeno sodelovanje ustreznega števila posameznikov, ki izpolnjujejo s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta.«
2 »Dejavnost projektiranja sme opravljati pravna ali fizična oseba, ki ima kot gospodarska družba ali zadruga v sodni register vpisano dejavnost projektiranja oziroma ima kot samostojni podjetnik posameznik takšno dejavnost priglašeno pri pristojni davčni upravi.«
3 Asimetrija informacij med naročniki in ponudniki je tako velika, da praviloma vodi v pojav, ki se v ekonomski teoriji imenuje »Predpogodbeni oportunizma in problem napačne izbire« oz.  »trg limon«(primer 1 – glej 4.3, primer 2 (vir EF-gradiva) ) ki privede do tega, da dober izdelek ali storitev ne najde kupca.
4 Direktiva o storitvah na notranjem trgu (40), (56), (63), (66), 10.člen itn.
5 Stališče ZAPS o regulaciji poklica in dejavnosti.




Rakuschev mlin - Apel Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije

05.01.2015 11:24


Rakuschev mlin ni prvi primer izrazito neprimernega in uničujočega odnosa do najpomembnejše kulturne in stavbne dediščine v Sloveniji v zadnjih letih in vse kaže, da smo z njim dobili še en nevaren mejnik in vzorec, ki bi mogel biti poguben tudi za celo vrsto drugih stavb, ki so izgubile nekdanji pomen, ne pa tudi kulturnozgodovinske vrednosti. Rakuschev mlin je zadnji v žalostnem sprevodu pomembnih arhitekturnih stvaritev, ki smo jih v zadnjih letih izgubili zaradi prevelike nenaklonjenosti stavbni dediščini.

Dr. Igor Sapač - Apel Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije>

 




 arhiv novic:

november 2017
oktober 2017
september 2017
julij 2017
junij 2017
maj 2017
april 2017
marec 2017
februar 2017
januar 2017

december 2016
november 2016
oktober 2016
september 2016
avgust 2016
julij 2016
maj 2016
april 2016
marec 2016
februar 2016
januar 2016

december 2015
november 2015
oktober 2015
september 2015
avgust 2015
julij 2015
junij 2015
maj 2015
april 2015
marec 2015
februar 2015
januar 2015

december 2014
november 2014
oktober 2014
september 2014
julij 2014
junij 2014
maj 2014
april 2014
marec 2014
februar 2014
januar 2014

december 2013
november 2013
oktober 2013
september 2013
avgust 2013
julij 2013
junij 2013
maj 2013
april 2013
marec 2013
februar 2013
januar 2013

december 2012
november 2012
oktober 2012
september 2012
avgust 2012
julij 2012
junij 2012
maj 2012
april 2012
marec 2012
februar 2012
januar 2012

december 2011
november 2011
oktober 2011
september 2011
avgust 2011
julij 2011
junij 2011
maj 2011
april 2011
marec 2011
februar 2011
januar 2011

december 2010
november 2010
oktober 2010
september 2010
avgust 2010
julij 2010
junij 2010
maj 2010
april 2010
marec 2010
februar 2010
januar 2010

december 2009
november 2009