Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

natečaji

    2021
    2020
    2019
    2018
    2017
    2016
    2014
    2013
    2012
    2011
    2010
    2009
    2008
    2007
    2006
    2005
    2004
    2003
    2002
 

VODNI CENTER BREŽICE

Javni, projektni natečaj za za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za dostopni VODNI CENTER BREŽICE

Predmet projektnega natečaja:
Občina želi pridobiti kakovostno idejno rešitev za arhitekturno in krajinsko oblikovanje kajakaškega centra, dostopov do vode na izbranih lokacijah in ureditev rekreacijskih poti na obstoječih nasipih akumulacijskega bazena. Cilj natečaja je tudi izbor izdelovalca projektne dokumentacije.
Dostopni vodni center bo imel pomembno vlogo pri razvoju športa za gibalno ovirane ljudi. Izhajamo iz želje po vzpostavitvi Dostopnega vodnega centra Brežice, ki bo zgrajen ob akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Brežice in bo omogočal dostop do športno rekreativnih aktivnosti za vse.




Razstava

Vljudno vas vabimo, da se udeležite otvoritve razstave prejetih rešitev javnega projektnega natečaja za dostopni Vodni center Brežice, ki bo v sredo, 12. maja 2021, ob 11. uri v Brežicah, na ploščadi pri vhodu na območje HE Brežice.

Prosimo vas, da svojo udeležbo na dogodku sporočite po elektronski pošti na e-naslov lavra.kreacic@brezice.si do ponedeljka, 10. 5. 2021, za kar se vam zahvaljujemo.



Naročnik: Občina Brežice
Rok oddaje: 17.12.2020
Zaključno poročilo komisije: 05.02.2021
Povezava na Portal JN: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=368481



1. zvišana nagrada: 15450, delovna šifra: 03





Plakati

Mapa


Avtorji

Avtorji krajinske arhitekture: Landstudio 015, d.o.o.

Jana Kozamernik, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Nika Marn, mag. inž. kraj. arh.
Živa Pečenko, mag. inž. kraj. arh.
Tom Pogačar, mag. inž. kraj. arh.
Urška Kristina Škerl, MA arh. urb.

Avtorji arhitekture: Elementarna d.o.o.

Rok Staudacher, mag. inž. arh.
Ambrož Bartol, mag. inž. arh.
Dominik Košak, mag. inž. arh.
Miha Munda, mag. inž. arh.
Matevž Zalar, univ. dipl. inž. arh.

 


insert iz poročila komisije:

Urbanizem in širša prostorska umestitev: Elaborat odlikuje dobro razumevanje krajine in samega prostora. Z občutkom povezuje vse lokacije v smiselno celoto. Pri tem uporablja funkcionalne povezave ter krajinske elemente, ki izhajajo iz naravne in kulturne krajine obstoječega prostora.

Ravno narativnost, osmišljanje vmesnega krajinskega prostora kot negativa obravnavanih lokacij je ena največjih odlik elaborata, saj z lahkotnim oblikovalskim jezikom, poznavanjem krajinske tipologije in programsko oz. vsebinsko nadgradnjo posameznih lokacij poveže celotno območje na obeh straneh akumulacije v pravi športno rekreacijski, krajinski park. Avtorji za dosego te celostnosti uporabljajo predvsem krajinski jezik, ki ga v obliki abecede tipologije krajinskih vzorcev predstavijo in dejansko tudi učinkovito uporabijo. Glavni objekt vodnega centra je urbanistično postavljen počez, pravokotno na akumulacijo; s samo zasnovo objekta, umestitvijo in razlago avtorji to idejo speljejo do konca in jo popolnoma upravičijo.

Nivojska navezava krone nasipa in pohodne razgledne strehe objekta, s čimer ohranjajo veduto na Brežice in nadgradijo doživljajsko dojemanje prostora, je vsekakor arhitekturna, pa tudi krajinska in urbanistična kvaliteta tega elaborata. To nedvomno kaže, da gre za pretehtano in lucidno idejo avtorjev, ki se zavedajo pomena umeščanja arhitekture v odprto krajino.

Ostali objekti in ureditve lokacij so ravno tako lahkotni, funkcionalni ter programsko dovršeni. Tako kot je krajinska zasnova celotnega natečajnega območja celostna in se navezuje na širšo krajinsko sliko prostora, je tudi arhitekturni jezik vseh objektov soroden, generičen ter se inteligentno v odtenkih prilagaja namembnostim in značilnostim posamezne lokacije.

Lahko rečemo, da v celostno zasnovani krajinski ureditvi celotnega območja objekti posamezne lokacije, še posebej pa glavni objekt vodnega centra dejansko izgledajo lahkotno, kot samoumeven sestavni del krajine in ne kot samostojna arhitektura v prostoru.

Krajinsko arhitekturna zasnova: Tako kot pri celostni zasnovi celotnega območja so avtorji elaborata prepričljivi tudi na nivoju posameznih ureditev. Zasnova vodnega centra je kompleksna, tehnično dovršena, funkcionalna ter oblikovno in doživljajsko zanimiva. Avtorji navajajo, da so to območje natečaja razumeli kot osrednjo športno rekreacijsko programsko točko kar nenazadnje izkazuje zelo domišljen, tehnično popoln in oblikovno všečen predlog kompleksa vodnega centra. To se kaže tudi z umeščanjem dodatnih prostorskih programov; otroška igrala čez potok, raba suhe struge za druge dejavnosti… Večnamenskost spodnjega, umirjevalnega jezera ob izpraznitvi struge je zanimiva vendar po mnenju komisije hkrati funkcionalno vprašljiva zaradi potrebnega čiščenja betonske školjke ob vsaki izpraznitvi (naplavine, pesek, alge..).

Avtorji z enako mero vendar kontekstu prostora primerno - manj intenzivno zasnujejo tudi ostale lokacije območja. Rdeča nit vseh ureditev je uporaba interpretiranih krajinskih tipologij ter programska ali sporočilna nadgradnja posamezne lokacije. To je še posebej razvidno pri lokaciji C – Parkirišče in tribune ter lokaciji D – Deželna meja. Pri prvi obe ureditvi, parkirišče in lokacijo tribun avtorji povežejo v zanimiv prostor različnih tipologij krajinskih vzorcev in zasaditev pasov trav in grmovnic, ki ga nadgradijo z dodatnimi programskimi vsebinami – fitnesom na prostem.

Pri drugi lokaciji, Deželni meji poleg uporabe različne vegetacije, oblikovno domiselno in simbolno močno nekdanjo tromejo tudi prikažejo, hkrati pa dodajo še zanimiv abstraktni prikaz nekdanjega spreminjanja struge reke Save. Vse skupaj tako tvori doživljajsko, simbolno in poučno pester prostor, ki ga povezujejo skrbno izbrane tipologije okoliške krajine.

Podobno lahko ugotovimo tudi za lokaciji E in F kjer se kot rdeča nit uporablja podoben krajinski jezik z dodatno programsko/vsebinsko nadgradnjo lokacije, v tem primeru abstraktnega prikaza vaških zidov v tlaku ali doživljajskih igrišč na temo ptic.

Arhitektura: Elaborat odlikuje urbanistična umestitev objekta Vodnega centra pravokotno na jezero, s čimer je dosežena fizična povezava vzdolžnega prostora na nasipu z območjem vodnega kajakaškega centra. Ta je še posebej učinkovita, ker je streha objekta poravnana s krono nasipa - z zeleno streho višjih delov objekta se krajina nadaljuje na objekt. Krajinski karakter objekta se kaže tudi v zasnovi podolgovatih fasad, ki jih označuje spreminjajoč se raster pokončnih lesenih nosilcev, ki z zgoščinami in razredčinami posameznih polj stebrov povzema naravne strukture iz okoliške narave dreves, ločja in trav. Obenem je motiv podolgovatega mostovža na lesenih V-stebrih povzet iz vernakularne arhitekture mostov in brvi na območju Krke in Posavja ter predstavlja njegovo sodobno interpretacijo. Podolgovata struktura objekta pri pogledu s krone nasipa na zahodu podčrtuje vizuro Brežic in je ne zakrije kot poln volumen. Vzhodna fasada objekta s kavarno se obrača proti živahnemu dogajanju kajakaške proge in vizuri Brežic. V severnem delu se objekt zaradi višinske razlike odlepi od tal in zalebdi nad krajino; tu je ideja mostovža na stebrih še posebej izrazita, nekoliko pa jo zmoti steber dvigala ob zahodni fasadi.

Zahtevani program je korektno razporejen vzdolž enoetažnega tlorisa. Čolnarna ima tudi prostor za shranjevanje večjih čolnov, ki se uporabljajo na jezeru. Tu je nekoliko vprašljiva dostava čolnov iz čolnarne do jezera preko nasipa, saj je zanje že predvidena čolnarna na Vrbini. V objektu centra manjka prostor za civilno zaščito.

Zasnova paviljonskih objektov na ostalih lokacijah nadaljuje likovni izraz odprte rastrske zasnove V-stebrov, ki so ponekod nadkriti z enokapno streho, ponekod uporabljeni kot struktura za shranjevanje čolnov, pri opazovalnicah za ptice pa ustrezno dopolnjeni z zastiralno steno iz prepletenih vej. Povsod je omogočen dostop za gibalno ovirane. Objekt tribun je smiselno zasnovan s temno kovinsko konstrukcijo in lesenimi oblogami. Sanitarije so na lokaciji Vrbina predvidene v objektu, kar je sprejemljivo, vendar neskladno s projektno nalogo, pri tribunah in deželni meji so kontejnerske in umeščene pod nasipom pri parkiriščih, na lokacijah Arheološko najdišče in Skopice onstran jezera pa na nasipu in umeščene v sklopu paviljonov na nasipu, kar je vse smiselno.

Zaradi opisanega je komisija soglasno sklenila, da si ta elaborat zasluži povišano prvo nagrado.





  Dokumentacija



OCENJEVALNA KOMISIJA

Predsednik ocenjevalne komisije (ZAPS):
Matej Kučina, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Namestnica predsednika ocenjevalne komisije (naročnik): 
mag. Urška Klenovšek, univ.dipl. soc.

Članica (naročnik):
Saša Piano, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Član (naročnik):
Mitja Baškovič, nar. mat. teh.

Član (ZAPS):
Miha Kajzelj, univ. dipl. inž. arh.

Namestnica članov (ZAPS):
Urška Kranjc, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Namestnica članov (naročnik):
Suzana Ogorevc, univ. dipl. inž. pr.

Poročevalka A:
Judita Thaler, univ. dipl. inž. arh.

Poročevalka KA:
Nasta Rak, univ. dipl. inž. kraj. arh.

Izvedenec za kajakaško progo:
Andrej Jelenc

Skrbnica natečaja:
Sandra Banfi, univ. dipl. inž. arh.