Spletna stran ZAPS uporablja piškotke, s katerimi si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Nova evropska direktiva zahteva, da od vas pridobimo soglasje za namestitev piškotkov na računalnik in vam omogočimo upravljanje z njimi. Poleg internih piškotkov, ki so nujno potrebni za delovanje strani, uporabljamo analitične piškotke servisa Google Analytics. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke. V redu | Več o tem
SLO|ENG
išči
piši

strokovna pomoč

 

Gradbeni zakon

1. V:
Kakšne so kompetence arhitekta Projektanta in Odgovornega vodje projekta na gradbišču po predanem projektu PZI? Projektantski nadzor je namreč dokončno ukinjen. Na predstavitvi je bila prikazana možnost nekega posrednega vpliva . Prosim za pisno obrazložitev. Hvala

1. O:
Projektantski nadzor ni zakonsko zahtevan,  je pa nujno potreben kot osnova za ugotavljanje izpolnjevanja bistvenih zahtev predpisov, ki jih na dokončanem objektu ni možno več preveriti. Zato bo projektantski nadzor obdelan v Pravilih stroke kot del projektantske storitve.


2. V:
V času veljavnosti ZGO-1 je izdana odločba o gradbenem dovoljenju, v kateri izrecno piše, da je dopustna gradnja objektov ob dokončnosti GD (na lastni riziko investitorja), dejanska dokončnost pa se zgodi po 01.06.2018, kar pomeni, da je v veljavi nov GZ. Ali torej v tem primeru investitor lahko izvaja gradnjo (na lastni riziko) ob dokončnosti GD?

2. O:
Potrebno je počakati na pravnomočnost odločbe o gradbenem dovoljenju. Pred začetkom del je potrebno prijaviti začetek gradnje (4. in 63. člen GZ).


3. V:
Za pridobivanje projektnih pogojev in mnenj se običajno vlogi priloži dokumentacija IZP oz. DGD. Kaj pa v primeru legalizacije? Kaj, če sploh kaj, se priloži vlogam v tem primeru? Se priloži kar posnetek obstoječega stanja s priključki na infrastrukturo?

3. O:
V primeru legalizacije je vsebina odvisna od postopka, ki ga boste izbrali:                                                                                   
- Če se objekt legalizira v skladu z določilom o dopustnih odstopanjih pri neskladnih objektih se vloži zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, kateri se priloži dokumentacija v kateri se upoštevajo predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, ali sedaj veljavni predpisi, če je to za vlagatelja zahteve za legalizacijo ugodneje (113.čl.GZ)

- Če objekt presega dopustna odstopanja iz 66. člena GZ in izpolnjujejo pogoje iz 114. člena GZ se vloži zahteva za legalizacijo, kateri se priložijo dokazila in mnenja iz 3. odstavka 114. člena in dokumentacija iz 115. člena GZ
- Če je objekt bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja pred 1.1.1998 se lahko vloži zahteva za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja. Dokumentacija in pogoji za izdajo tega dovoljenja so navedeni v 117. členu GZ. V tem primeru mnenja niso potrebna.


4. V:
Projektantsko odgovornost imamo sklenjeno za zavarovalno vsoto 41.730 €. Polica velja do sredine naslednjega leta. Ali moramo predčasno skleniti aneks k pogodbi o zavarovanju PO, da bomo zadostili predpisani minimalni zavarovalni vsoti 50.000 € (15. člen ZAID)?

4. O:
Rok do katerega je treba izpolnjevati pogoje za poslovne subjekte je 01.06.2019 (60.člen ZAID). Zbornici bosta za posameznike upoštevali isti rok.


5. V:
Na vas se obračam z vprašanjem glede pristojnosti izdelovanja Načrta odstranjevalnih del.
Iz UE Kranj mi je na podlagi dopisa za dopolnitev projektne dokumentacije bilo sporočeno, da kot pooblaščena arhitektka ne izpolnjujem pogojev za izdelovanje načrtov gradbenih konstrukcij, ampak je za to pristojen odgovorni projektant načrtov gradbenih konstrukcij. Gre za rušenje gospodarskega kmečkega poslopja – gre za STAVBO in ne gradbeno inženirski objekt  in do sedaj s tem nisem imela težav.
Ali je njihova trditev pravilna oz. na kaj se lahko sklicujem?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,

5. O:
Trditev UE ni pravilna, načrt odstranitve lahko izdela arhitekt. Glede na to, da gre za za stavbo, je glede na namen gradnje prevladujoča stroka arhitektura in vodja projekta mora biti arhitekt (3.odstavek 12.člena GZ). Vodja projekta pa mora presoditi ali je potrebno za zagotavljanje varnosti vključiti strokovnjake iz drugih področij. Če UE ne bo popustila se obrnite na MOP.


6. V:
Investitor je leta 2016 pridobil gradbeno dovoljenje za enostanovanjsko hišo. Gradil je v lastni režiji in imel je zagotovljen gradbeni nadzor. Konec tega leta se namerava investitor vseliti v to enostanovanjsko hišo. Vprašanje pa je kako je z uporabnim dovoljenjem te hiše. Po novi ali po stari zakonodaji, po 197. členu? Hvala za odgovor.

6. O:
Uporabno dovoljenje je potrebno pridobiti po novi zakonodaji (69. člen GZ). Zahtevi se priložijo dokazila in dokumentacija iz 68. člena GZ, Projektna dokumentacija izvedenih del (23. - 25. čl. Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov) ter izpolnjeni obrazec iz prloge 18. 
197. člen ZGO-1 ne pride v poštev, le-ta je obravnaval enostanovanjske stavbe, ki so bile v uporabi na dan 1.1.2003.


7. V:
Pozdravljeni, zanima me, kako je v primeru, ko je z uporabnim dovoljenjem v primeru, ko gre za rekonstrukcijo in prizidavo obstoječega objekta. Obstoječi objekt ima vse priključke na GJI, hišno številko in uporabno dovoljenje. Ali lahko investitor začne rekonstruirani in prizidani objekt uporabljati pred izdajo uporabnega dovoljenja? Ali so kakšne sankcije v kolikor ga začne uporabljati pred izdajo uporabnega dovoljenja? Hvala in ep pozdrav

7. O:
GZ 6. člen (začetek uporabe objektov)
Za začetek uporabe objekta, za katerega je predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja, je treba imeti uporabno dovoljenje, razen za nezahteven objekt. Objekte je treba uporabljati v skladu z uporabnim in gradbenim dovoljenjem. Uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja je prekršek za katerega so predvidene kazni - 98. člen GZ
Po izvedeni rekonstrukciji in/ali dozidavi je potrebo za spremenjen objekt pridobiti uporabno dovoljenje.


8. V:
Pozdravljeni, poraja se mi kar nekaj vprašanj na temo GZ in Pravilnika o dokumentaciji in bi vas prosila le za nekaj razjasnitev, če vam čas dopušča.
1.) termin prizidava navaja "ali", veliko imamo namreč primerov ko je hkrati predvidena dozidava in nadzidava stavbe, je to še vedno prizidava po GZ?
2.) Pri legalizacijah po GZ se preverja tudi pravico graditi za same priključke ali le za stavbo?
3.) Ali pri legalizacijah po GZ mora stavba (stanovanjska) imeti (že) zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo, ker imamo kar nekaj primerov, ko vse priključke nimajo zagotovljene ravno zato, ker je stavba nelegalna - npr. so brez vode, ker jim javna služba ne omogoči priključitve?
4.) Ali mora za legalizacijo stavbe po GZ biti stavba v uporabi, npr. bila je zgrajena pred 1.1.1998 do 3. gradbene faze in je v resnici nebivalna, delno se uporablja, nima vseh priključkov, brez nekaj oken, fasade, itd.?
5.) Veliko imamo tudi primerov, ko ima stavba gradbeno dovoljenje, pa je npr. zgrajena na enem delu višja, širša, itd. ali lahko uporabimo legalizacijo za daljši obstoj stavbe, čeprav ima gradbeno dovoljenje. Namreč ta člen razumem, da velja samo za stavbe brez nobenega gradbenega dovoljenja.
6.) Ali je legalizacija stavbe daljšega obstoja možna na kmetijskem zemljišču po planu občine, v členu 116. namreč govori le o kmetijskem zemljišču po dejanski rabi, ki tudi nisem prepričana, da velja za primer iz 117. člena?
7.) Ali je pridobitev projektnih pogojev obvezna? V 9. členu namreč navaja projektne pogoje. Do sedaj smo večinoma zaprošali direktno soglasja, da pridobimo na času?
8.) Ali se obrazce tudi žigosa? Namreč navedeno je le "podpis". A se načrte, itd. veže z državno vrvico?
9.) Imamo primer ko je sklenjena pogodba za PGD in PZI za enostanovanjsko stavbo pred uveljavitvijo GZ, Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno po uveljavitvi GZ. Sedaj za fazo PZI ne vemo ali moramo vključiti vse načrte znotraj (tudi elektro in strojne), saj jih v fazi PGD ni bilo (olajšava za enostanovanjske stavbe). Bomo pa izdelali PZI po prejšnjem Pravilniku.
V naprej se vam zahvaljujem za odgovore, kateri bi bili zelo dobrodošli in uporabni. Hvala.

8. O:
1.) DA
2.) Če je pogoj za legalizacijo tudi pogoj, da ima objekt zagotovljeno minimalno komunalno oskrbo, se to preverja, če to ni pogoj (117. člen) se ne preverja.
3.) Da, mora imeti po 114.-116. členu. Opozarjamo pa na določbo šestega odstavka 93. člena GZ, ki določa, da prepovedi iz prvega odstavka (med drugim prepoved izvedbe komunalnih priključkov) ne veljajo, če so dejanja potrebna zaradi izvršitve izrečenih inšpekcijskih ukrepov ali pridobitve dovoljenj in drugih predpisanih dejanj po tem zakonu.
4.) Objekt je moral biti pred 1.1. 1998 zgrajen in je moral imeti določeno namembnost, ki pa jo je lahko imel le, če je bil objekt že v uporabi.
5.) Lahko se uporabi legalizacija za objekt daljšega obstoja, če je bil objekt zgrajen pred 1. 1. 1998. Za tak objekt, kot ga opisujete, gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.
6.) Pri izdaji dovoljenja za objekt daljšega obstoja se skladnost s prostorskimi akti ne ugotavlja, torej je lahko objekt, ki naj bi se legaliziral, zgrajen tudi na kmetijskem zemljišču.
7.) Projektni pogoji niso obvezni, razen če poseben zakona tako določa (npr. Zakon o varstvu kulturne dediščine).


9. V:
1.  Vprašanje je povezano s potrebami PID. Kaj se zgodi s strankami, ki so že zgradili 95% hiše, že imajo hišno številko in vse priklopljene instalacije in živijo v hiši pred 1.6.2018? A rabijo uporabno dovoljenje oz PID? 
2. Kaj pa stranke, ki imajo zgrajenih 80% hiše pred 1.6. (Manjka mogoče končni zunanji sloj ali fasada) in še ne živijo noter? Ni jasno, kje je meja oz kdaj se smatra, da je objekt končan ali ne. Hvala.

9. O:
1. Če gre za enostanovanjsko stavbo, ne potrebujejo uporabnega dovoljenja, ker so pred začetkom uporabe GZ (01.06.2018) izpolnjevali pogoje 2. odstavka 5. člena ZGO-1. Na zahtevo stranke se uporabno dovoljenje lahko izda v skladu z GZ.
2. Če gre za enostanovanjsko stavbo, ki ni bila v uporabi (gradbeno dokončana na način, da objekt izpolnjuje bistvene zahteve predpisov; vseljena in evidentirana) pred uveljavitvijo GZ, je pridobitev uporabnega dovoljenja obvezna v skladu 69. členom GZ. Zahtevi se priložijo dokazila in dokumentacija iz 68. člena GZ, Projektna dokumentacija izvedenih del (23. - 25. čl. Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov) ter izpolnjen obrazec iz priloge 18. 


10. V:
Investitor želi zaradi boljšega delovanja kompresorjev obstoječo stavno-ovoj in nosilno konstrukcijo odstraniti ter izdelati novo. Zaradi tehnoloških procesov stavbe ni mogoče predhodno odstraniti. Rušitev in prizidava se bosta izvajala sočasno in v najkrajšem možnem času. Ali spada navedeni poseg med novogradnjo-prizidavo, v katerem je obdelana odstranitev objekta in novagradja.

10. O:
Če se objekt ne povečuje gre za rekonstrukcijo, sicer za odstranitev in novogradnjo.


11. V:
Ali se po novem zahteva da so parcelne meje urejene glede na to da se zahteva vris gradbene parcele v zemljiški kataster.

11. O:
Od leta 2021.


12. V:
Imam vprašanje glede gradnje v lastni režiji ki je bilo že delno odgovorjeno me pa zanima torej naj bi se upošteval le 15. odstavek 14.člena GZ, ostale določbe pa za graditelja niso obvezujoče...kot je vodja del, zavarovanje odgovornosti, naj bi le nadzor skrbel za dobro gradnjo. Samograditelj naj bi gradil sam torej naj ne bi najemal delavcev??'

12. O:
Gradnja v lastni režiji ne pomeni ne pomeni, da je investitor oproščen obveznosti, ki jih določa GZ, to je pridobitev GD, zagotovitev gradbenega nadzora s strani kvalificiranega strokovnjaka, prijava začetka gradnje, uporabno dovoljenje in vsa ostala zakonsko predpisana dejanja. V primeru gradnje v lastni režiji, samograditelj prevzema tudi vse obveznosti izvajalca na gradbišču in je zaradi opustitve le teh lahko sankcioniran.


13. V:
1. Imam vprašanje glede 116.člena kjer piše da upravni organ preveri če je objekt skladen z veljavnimi zakoni , ali v dokumentaciji iz 116.člena ni potrebno nič pisati o skladnosti ali je mogoče pametno da se vsekakor to preveri preden se vloži za gradbeno dovoljenje. .
2. Imam še vprašanje glede vrisa v kataster stavb v 116 in 117.členu se to zahteva predlagate da se to uredi takoj ob naročilu projekta.

13. O:
1. O skladnosti s PA ni potrebno pisati, jo je pa potrebno preveriti, saj je naloga vodja projekta, da zagotovi skladnost s predpisi.
2. Da, objekt mora biti evidentiran.


14. V:
VPRAŠANJE VEZANO NA NOV GRADBENI ZAKON : 4 odstavek 68. člena GZ navaja, da če zaradi smrti udeležencev pri graditvi, starosti objekta ali drugih izjemnih okoliščin ni mogoče predložiti dokumentacije….., se te lahko dokazujejo drugače. KAKO DRUGAČE ? To potrdi udeleženec, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu. KDO KONKRETNO NAJ BI BIL TA UDELEŽENEC ? IN ŠE VPRAŠANJE VEZANO NA KONKRETEN PROJEKT : Investitor je pri prodaji skladiščnega prostora ugotovil, da omenjeni prostor nima uporabnega dovoljenja in posledično tudi ne gradbenega dovoljenja. Omenjeni prostor se nahaja v skladiščno poslovnem objektu kateri je bil zgrajen do 3.podaljšane faze in za le to fazo je bilo pridobljeno tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje. Investitor je nato le dokončal dela ( izdelava finalnih tlakov, vgradnja inštalacij oz. opreme...) in ni vedel, da za to potrebuje gradbeno dovoljenje. Zanima me kateri bi bil najprimernejši oz. najkrajši postopek pridobitve uporabnega dovoljenja za omenjeni prostor ?

14. O:
Zakon ne določa, kaj pomeni, da se izpolnjevanje bistvenih in drugih zahtev dokazuje drugače. Gre za način, ki bo pripeljal do zanesljivega zaključka, da so te zahteve izpolnjene (elaborati, analize, izjave, na podlagi pregleda dokumentacije, ogleda objekta, pregledov listin o materialih…). Na koncu mora nekdo, ki izpolnjuje pogoje za udeleženca, to potrditi. Izbirati je treba med projektanti ali nadzorniki, lahko pa tudi izvajalci, ki imajo zaposlene pooblaščene arhitekte ali pooblaščene inženirje s primernim strokovnim znanjem in izkušnjami.


15. V:
1. Vsebino dokumentacije za legalizacijo določa GZ, glede na to me zanima, kako vložimo vlogo za legalizacijo objekta z večjimi odstopanji, kjer zaradi usklajevanja s prostoskimi akti - sprememba tipologije stavbe iz gospodarskega objekta v stanovanjski objekt, obenem izvajamo tudi rekonstrukcijo, prizidavo in na željo naročnika še spremembo namembnosti (iz trenutno 100% nestanovanjske kmetijske stavbe v stanovanjsko stavbo 60% in kmetijsko nestanovanjsko stavbo 40%)?                  
2. 116.čl. GZ dopušča legalizacijo nelegalnih in neskladnih gradenj na kmetijskih zemljiščih (6. odstavek 116.čl) brez preverjanja skladnosti s prostorskim aktom? >Ali ni to neprimerljivo z zahtevami za ostale neskladne objekte?                                              
3. Za objekte z gradbenim dovoljenjem pred 1.1.1998, ki od tega datuma ostaja v enakem obsegu in enake (neskladne) namembnosti na istem mestu in je evidentiran v katastru stavb elagalizacija po 177. čl. ni mogoča? To je vezano na vprašanje, ali se lahko GD iz 80ih let "odpravi" z novim GD?

16. O:
1. Vloga je odvisna od starosti objekta. Če gre za objekt pred letom 1968, lahko dobi odločbo, da se šteje, da ima objekt uporabno dovoljenje. Če gre za objekt pred letom 1998 lahko dobi dovoljenje za objekt daljšega obstoja. Če je bil objekt ob uveljavitvi GZ zgrajen do grobih gradbenih del, je dopustna legalizacija pod pogoji, ki jih določa 114. do 116. člen. To je glede osnovnega objekta.
Ker naj bi se na tem objektu izvajala tudi rekonstrukcija, prizidava in sprememba namembnosti, se lahko vloži vloga za gradbeno dovoljenje za tovrstno gradnjo. Postopka se v skladu z določbo 3. odstavka 43. člena GZ lahko združita.
2. Ne drži, da se v tem primeru ne preverja skladnosti. Tudi za tak objekt je potrebno ugotavljati skladnost s prostorskim aktom oziroma lokacijsko preveritvijo. 
3. Po našem mnenju objekt za to namembnost nima gradbenega dovoljenja in se lahko legalizira po 117. členu.


17. V:
Investitor želi legalizirati objekt; to je rastlinjak velik več kot 2.000 m2, ki ga je zgradil pred 30. aprilom 2004, ter se ve da ne zadostuje današnjim kriterijem in tudi kriterijem, ki so veljali takrat (problem požarne varnosti). Želi pripraviti dokumentacijo za legalizacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja skladno z zakonodajo, vendar po GZ jaz ne morem podpisati izjave, da so izpolnjene zahteve iz 15. člena GZ oz. je objekt skladen s predpisi, ki so veljali v času gradnje, ker vem da teh zahtev ne izpolnjuje. Zanima me kako postopati v tem primeru oz. kakšen je postopek legalizacije? Fizična predelava objekta pred vložitvijo vloge za pridobitev GD ali izdelava projektne dokumentacije skladno z zakonodajo in poziv investitorja, da objekt spremeni skladno z dokumentacijo?

17. O:
Po tem kar ste zapisali, legalizacija ni možna. Potreben je običajen postopek za GD v skladu z novo zakonodajo.


18. V:
Investitorju je bila na UE zavrnjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo spremembe namembnosti nezahtevnega objekta garaže s prizidavo in nadzidavo v manj zahtevni objekt z enim stanovanjem. Investitor se namerava poslužiti 129-132 čl. ZureP-2 in zaprositi na občinskem Uradu za prostor in nepremičnine za lokacijsko preveritev navedene gradnje. Skladno z 131. čl. ZureP-2 mora elaborat izdelati pooblaščeni prostorski načrtovalec. O tej možnosti na predstavitvah podzakonskih aktov novega GZ ni bilo omenjenega ničesar. Kakšno je stališče ZAPS-a in kakšna bi morala biti sestava takšnega elaborata ?

19. O:
Elaborat lokacijske preveritve se bo po vsebini razlikoval glede na to, za kakšen namen se lokacijska preveritev izvaja (torej določanje stavbnega zemljišča, odstopanje od PIP, ali omogočanje začasne rabe). ZUreP-2 glede vsebine elaborata ne predvideva nobenega podzakonskega akta, bodo pa na MOP o tem pripravili priporočila. V vsakem primeru mora elaborat vsebovati tiste podatke, ki občini omogočajo preveritev pogojev za lokacijsko preveritev. V primeru odstopanja od PIP po 129. členu ZUreP-2 bo elaborat nedvomno moral vsebovati  podatek o veljavnem OPN, navedbo zemljišča, na katerega se sprememba nanaša in PIP, od katerega naj bi se dovolil odpustek, grafični prikaz zasnove načrtovanega posega, utemeljitev objektivnih okoliščin (2. ali 3. odstavek 129. člena) in izpolnjenih vseh ostalih pogojev za lokacijsko preveritev (4. odstavke 129. člena ZUreP-2).


20. V:
Pridobivanje uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo, katero smo legalizirali in pridobili gradbeno dovoljenje 22.6.2018. Ali lahko upoštevamo 116.čl.GZ, kateri pravi, da ima s pridobitvijo odločbe za gradbeno dovoljenje legalizirani objekt že uporabno dovoljenje. Naša dokumentacija je bila praktično že posnetek zatečenega stanja. Ali bi morali to rešiti z izjavo OVP, da je objekt narejen po PGD?

20. O:
Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno po običajnem postopku, izdano je bilo po 1. 6. 2018, zato je potrebno pridobiti uporabno dovoljenje in ne po 116. členu.


21. V:
Ali je mnenje Občine obvezna priloga Zahtevi za legalizacijo po 3.odstavku 114.člena) ali ga lahko pridobiva tudi Upravna enota - glede na določbo 35.člena-odstavek (5)- da je zahteva za izdajo GD popolna če so priloženi dokumenti iz 1.in 3.tč. drugega odstavka člena 35 (se pravi brez mnenj)?

21. O:
Mnenje je potrebno pridobiti (114.člen GZ). Če ne bo priloženo dokumentaciji, ga bo pridobila UE, zato bo postopek daljši.


22. V:
Investitor prenavlja del objekta za rejo živali. Spremenila se bo namembnost prvega nadstropja v gostilno kot del dopolnilne dejavnosti kmetije. Po ZGO je PGD že vložil na UE, vendar ga je moral umakniti zaradi prizidkov, ki so bili zgrajeni 1996 leta in niso legalni. Na UE so svetovali, da PGD umakne in prične s postopkom legalizacije objekta, v sklopu katerega bi se dalo legalizirati prizidke, spremeniti namembnost prvega nadstropja in pridobiti uporabno dovoljenje (objekt bi naj avtomatično imel uporabno dovoljenje, takoj ko bo pravnomočno GD), kar je za investitorja ugodneje, saj ni potrebno izvesti tehničnega pregleda. Investitor se je sedaj obrnil name. Na podlagi navedenega ugotavljam, da po novi zakonodaji ne bo mogel tega izvesti z enim postopkom, ampak bo potrebno najprej izdelati dokumentacijo za legalizacijo objekta. Ko bo objekt legaliziran in imel uporabno dovoljenje, se bo vložila zahteva za spremembo namembnosti in šele v tretjem postopku lahko zaprosi za uporabno dovoljenje za spremenjeno namembnost? Ali se lahko ti postopki združijo? Na UE so me napotili s temi vprašanji na vas. Prav tako je na UE dilema kateri načrti so potrebni za spremembo namembnosti, če objekt sploh še nima inštalacij in se bodo izvajale s spremembo namembnosti?

22. O:
Postopki se lahko združijo.
Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti se izdela le, če se sprememba namembnosti izvede samostojno, sicer skupaj z dokumentacijo za rekonstrukcijo, prizidavo, legalizacijo....
V vašem primeru je smiselno dokazati legalnost dela objekta, ki je bil zgrajen pred letom 1967, ostale prizidave in nadzidave legalizirati po 117. členu in od tam naprej pa rekonstrukcija. V PZI je treba prikazati končno stanje in na koncu pridobiti uporabno dovoljenje za vse skupaj.


23. V:
Na vas se obračam v zvezi z novo zakonodajo in pripravo projekta za legalizacijo.
Vem da podzakonski akti, ki bodo natančneje to definirali, še niso sprejeti. Vendar ste verjetno na zbornici bolje seznanjeni vsaj z okvirnimi usmeritvami.
Predvsem bi vas prosil za pojasnilo, kakšen obseg naj bi predstavljal projekt za legalizacijo objekta daljšega obstoja, torej objekta zgrajenega pred 1998 (ali bo obsegal zgolj neko vlogo, dokazilo o obstoju, posnetek stanja, ali bo potrebno pridobiti tudi mnenja, opredeliti skladnost s prostorskimi akti, elaborati?).

23. O:
Obseg dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja je določen v 117. členu GZ..
Po tem postopku mnenja niso potrebna in ne preverja se skladnosti s prostorskimi akti.


24. V:
V zvezi z legalizacijo enodružinske hiše bi imel vprašanje.
Pred leti (cca 2010) je lastnik pridobil GD za nadomestno gradnjo, po takratnih pravilih.
Zgradil je večjo stavbo od dovoljene, s pomožnim objektom in to na drugi- sosednji parceli. PO veljavnem OPN
2/3 stavbe padeta izven območja razpršene gradnje, v območje gozdnih površin.
Kako bi se morali lotiti urejanja dokumentacije ?
Zadevo bi uvrstil po novi zakonodaji v skupino »neskladni objekti zunaj okvirov dopustnih odstopanj iz 66.člena, nelegalni objekti in objekti v neskladni uporabi«.
Ali bi morali prej vložiti zahtevo za spremembo OPN, ali bi lahko pripravili dokumentacijo po pravilniku, pridobili soglasja oz. mnenja in vložili za GD ?

24. O:
Nobena legalizacija ne pride v poštev, potrebna je sprememba OPN ali lokacijska preveritev, ki mu sledi običajen postopek za pridobitev GD.


25. V:
Vsebina DGD

25. O:
Vsebina DGD je določena v Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov.


25. V:
Kdo seznani mnenjodajalce in inšpektorje o začetku gradnje (projektant, UE) in ali se vežejo DGD, PID projekti z državno vrvico? Kateri listi se pečatijo (grafike?)?

25. O:
Državne organe z začetkom gradnje seznani UE, po uvedbi platforme E_graditev pa bo obveščanje potekalo avtomatično. V 6.odstavku 31.člena Pravilnika je določeno, da se do uveljavitve elektronskega načina dovoljevanja dokumentacija izdela na obstojnem papirnem mediju, zvezano in opremljeno z žigom in podpisom. Nikjer ne piše, da je obvezna vrvica, torej so dovoljeni tudi drugi načini vezave.


26. V:
Ali izvedba toplotno izolacijskega ovoja na fasadi sodi pod vzdrževanje objekta?

26. O:
Da, skladno s 3. členom GZ (pomen izrazov), v katerem piše:  vzdrževanje objekta so dela, namenjena ohranjanju uporabnosti in vrednosti objekta ter izboljšave, ki upoštevajo napredek tehnike, zamenjava posameznih dotrajanih konstrukcijskih in drugih elementov ter inštalacijski preboji; vendar vas 66 člen GZ omejuje, da se lahko gabariti objekta povečajo samo za 30 cm ter v skladu z Uredbo, v kateri je prenova fasade uvrščena med vzdrževalna dela - 2. dela na ovoju objekta.


27. V:
Ko gre za pripravo DGD za enostanovanjsko individualno hišo: kje najdem podrobnejši opis vsebine, ki jo morajo pripravit projektanti strojnih/elektro inštalacij ter gradbenih konstrukcij, da bo ta zadostovala na UE? To bi nam (arhitektom) zelo pomagalo pri sestavi pogodb s podizvajalci ter kot pravna varovalka proti odvečnemu dodatnemu delu, ki nam ga neutemeljeno nalagajo nekateri mnenjedajalci.

27. O:
Vsebino projektne dokumentacije za DGD (ki jo bo preverjala UE) določa Pravilnik. Za enostanovanjso stavbo vsebine iz področij konstrukcij ter instalacij niso potrebne, razen če jih bo zahteval mnenjedajalec. .
Nabor možne vsebine PZI, ki pa je odvisna od tipa objekta je prav tako določena v Pravilniku, pri čemer je naloga vodje projekta, da vključi vse potrebne strokovnjake oz. vsebine, na način da bodo vse bistvene zahteve izpolnjene. Za enostanovanjsko hišo je tudi potrebno zagotoviti izpolnjevanje bistvenih zahtev oz. izdelati PZI z ustreznimi vsebinami (konstrukcija, strojne in elektro instalacije).  Podrobnejša navodila, kaj naj vključuje PZI posameznega tipa objekta bo bolj podrobno razdelana v Pravilih stroke.


28. V:
Ali se vetrolov , za katerega je bila izdelana idejna zasnova pred 1.6.2018 (niso pa še pridobivana proj.pogoji in soglasja) lahko razvrsti po stari Uredbi v nadaljnih postopkih (kot enostaven objekt) oziroma kaj se smatra kot "postopki, začeti pred uveljavitvijo te uredbe" - 10.člen Uredbe o razvrščanju objektov - so tu mišljeni upravni postopki ( kar si potemtakem razlagam da se vetrolov vodi sedaj lahko le kot prizidava k hiši) ali se upošteva datum pogodbe (kar pomeni da se vetrolov lahko še vedno vodi kot nezahteven oz.enostaven objekt)

29. O:
V vašem primeru ne gre za začeti upravni postopek pred začetkom uporabe GZ. Poseg je potrebno razvrstiti po novi uredbi. Dokumentacija je lahko izdelana v skladu s starim Pravilnikom, če so za to izpolnjeni pogoji npr. če so bile pogodbe za izdelavo PGD sklenjene pred uveljavitvijo novega Pravilnika (31. člen). Vendar pozor, tudi v tem primeru je potrebno razvrstiti po novi Uredbi.


30. V:
Zanima me ali je potrebno po novi gradbeni zakonodaji delati PZI za enodružinske hiše?

30. O:
Je potrebno.


31. V:
Kaj pomeni stavek: ... najnižja točka njegove konstrukcije ni več kot 2m nad terenom... (pojavi se v 5.,7. in 8. členu uredbe)? Kaj je to najnižja točka konstrukcije objekta?

31 O:
To se nanaša na objekte, ki se tal ne dotikajo (drevesne hiše, adrenalinksi parki ipd.) Podrobnejše usmeritve za razvrščanje drugih gradbenih posegov si lahko preberete v Tehnični smernici TSG-V-006: 2018; link: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/graditev_objektov/TSG_V_006_2018.pdf


32. V:
Ali je za enodružinske hiše potrebno PZI-je strojnih in elektroinštalacij in ali lahko izdela arhitekt PZI požarne varnosti in kanalizacije za enodružinske hiše?

32. O:
Za enodružinske hiše je potreben PZI načrtov s področja strojništva in elektrotehnike. Arhitekt lahko kot del načrta arhitekture izdela zasnove, elaborate, izračune in izkaze, tako tudi zasnovo požarne varnosti in kanalizacijo, ki je del objekta.


33. V:
1. Na včerajšnji predstavitvi podzakonskih aktov gradbenega zakona je bilo omenjeno, naj geodetski posnetek po novem prikazuje tudi regulacijske črte prostorskega akta (reg. linije, gradbene meje ali gradbene linije, varstvena območja in varovalne pasove infrastrukturnih vodov. Je to obveza geodeta ali gre zgolj za priporočilo projektantom; za namen lažjega izrisa situacije obstoječega stanja?     
2. Kako se izdela dokazilo o zanesljivosti za potrebe uporabnega dovoljenja za enodružinsko hišo, ki je v gradnji, torej je bila dokumentacija delana po stari zakonodaji, po kateri uporabno dovoljenje ni bilo potrebno in zato dokazilo o zanesljivosti ni bilo izrecno definirano v pogodbi kot obveza izvajalca. Investitor je na tem, da se z izvajalcem zaradi neizpolnjevanja njegovih obveznosti razide. Na kakšen način lahko pridobi dokazilo o zanesljivosti, če ga izvajalec ne pripravi; le ta pa je z uporabnim dovoljenjem pogoj za pridobitev hišne številke?
3. Kako se pripravi dokazilo o zanesljivosti v primeru samograditeljstva? Prosim za odgovore v čim krajšem času.

34. O:
1. Geodetski načrt je podlaga za izdelavo grafičnega prikaza - Situacija obstoječega stanja, v katerega se dorišejo dodatne vsebine. Naloga geodeta je izdelava geodetskega načrta, dodatne vsebine so naloge vodja projekta.
2. Nova zakonodaja nalaga naročnikom pridobitev uporabnega dovoljenja za vse objekte, ki so razvrščeni višje kot nezahtevni. Vlogo za uporabno dovoljenje se izdela po novi zakonodaji. Gre za nove vsebine, ki jih bo moral naročnik dodatno naročiti, razen če si tega ni zagotovil v obstoječih pogodbah s prevzemniki (projektanti, izvajalci).
3. V primeru samograditeljstva je možno, da projektantska skupina nadomesti izvajalca - arhitekt in inženirji posameznih strok pregledajo objekt in v primeru, da izpolnjuje bistvene zahteve izpolnijo dokazilo o zanesljivosti (za 29. člen Pravilnika in Priloga 5). Pooblaščeni arhitekti in inženirji so za vse izjave materialno in kazensko odgovorni.


35. V:
Na kakšen način se podpiše in ožigosa projektna dokumentacija, če se odda na elektronskem nosilcu (pdf). Ali gre za skeniran dokument? Podpisi vseh projektantov?

35. O:
Podpisani in žigosani obrazci skenirani; poročila in načrti shranjeni v pdf/a.


36. V:
Spoštovani! Nikjer v prilogah ni potrebno navesti neto površin za izračun komunalnega prispevka. Občina jo vseeno zahteva. Kje v projektni dokumentaciji naj seznam površin po standardu vključimo?

36. O:
Na grafični prikaz arhitekturne zasnove ali v tehnično poročilo.


37. V:
Spoštovani! Ali je potrebno geodetski načrt priložiti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja? Enako za ostale načrte ali dopise (npr. elektronsko sporočilo o zasnovi strojnih inštalacij)? Hvala.

37. O:
Geodetski načrt ni potrebno priložiti vlogi za izdajo GD, potrebno pa ga je izdelati ker je podlaga za izdelavo grafičnega prikaza - Situacija obstoječega stanja, v katerega se dorišejo dodatne zahtevane vsebine - 10. člen Pravilnika.


38. V:
Pozdravljeni, zanima me, kateri obrazci so pravi za izdelavo projektne dokumentacije (najprej IZP). Priloge iz strani mop.gov.si ali tisti iz eUPRAVA? med seboj so si namreč vsebinsko različni glede na zaporedno številko. Je to edina dokumentacija, ki jo je potrebno oddati za IZP? Nič več v obliki vodilne mape in načrtov arhitekture? Hvala za odgovor. Lp

38. O:
Pravilni so oboji obrazci MOP, saj so obrazci eUPRAVE prevzeti iz osnovne datoteke MOP. Vse zaznane težave pri uporabi obrazcev bodo odpravljene v kratkem. Vsebina je določena v Pravilniku, (nič več v obliki vodilne mape in načrtov arhitekture). Vsebina dokumentacije, ki jo mora pooblaščeni arhitekt ali inženir izdelati (in jo hrani pri sebi, odda naročniku itn) ni nujno enaka kot jo za svoje potrebe v določeni fazi zahteva državna uprava.


39. V:
Glede na novo sprejet Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije me zanima obvezna vsebina projekta za izvedbo, ki ni predpisana, določi jo vodja projekta.
Ali bodo sprejeta Pravila stroke ali kdo bo določil kaj je obvezna vsebina glede na vrsto gradnje, glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, previdene vplive, .. 14.člen. 4 odstavek. Iz pravilnika in GZ sledi, da lahko vsak projektant dela po svoje oz. v praksi, glede na pritiske investitorja, kaj je obvezno in kaj ne za dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev. V mislih imam načrte strojnih in elektro inštalacij.
Kdo bo pregledoval PZI projekte, zaradi zaščite intelektualne lastnine, ker bodo zapisani v elektronski obliki?

39. O:
Nabor vsebin PZI je opredeljen v členih 15. - 19. Pravilnika. Vodja projekta mora biti usposobljen, da bo pravilno vključil vse merodajne strokovnjake.  
Strokovni nadzor bo vršila zbornica, kršenje intelektualne lastnine je lahko predmet disciplinskih postopkov na zbornicah ali pravde na sodišču.


40. V:
Imam vprašanje glede tolmačenj nove zakonodaje:
na zemljišču stoji močno dotrajana enostanovanjska stavba, ki je namenjen rušenju. Leži v območju varovanja naselbinske dediščine (v vaškem jedru). Zavod za varstvo kulturne dediščine je pred kratkim še po starem izdalo kulturnovarstvene pogoje, v katerih zahteva posnetek obstoječega stanja objekta, ki je namenjeno rušenju.
Po novi zakonodaji je rušitev objekta možna brez gradbenega dovoljenja. Kako se obravnava oz. katera dokumentacija je potrebna za odstranitev objektov, ki ležijo v območju varovanja kulturne dediščine?

40. O:
Projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, če gre za odstranitev manj zahtevnega ali zahtevnega objekta) je določena v 21. členu Pravilnika:
V primerih odstranitve objekta, ki je posamezno varovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, tehnični prikazi poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebujejo tudi prikaze:
– razporeditve in opisa prostorov v tlorisih etaž,
– značilne arhitekturne lastnosti fasad (členitve, venci ipd.) in
– posebne detajle z dediščinsko vrednostjo (portal, ograja ipd.). 
Ker v tem primeru ni postopka za izdajo GD je od ZVKD potrebno pridobiti soglasje in ne mnenja!


41. V:
Še vedno mi ni razumljivo glede obvezne vsebine PZI projekta. Pričakujem, da bo to zapisano v pravilih stroke.
Enostanovanjska stavba po zahtevah naročnikov (Projektna naloga) ne potrebuje projektov strojnih in elektro inštalacij PZI, ker to prevzame izvajalec, ker je vse odvisno od izbranega sistema TČ, izbire sistema pametnih inštalacij in nenazadnje ponudbe – cene.
Torej je sama izvedba inštalacij večinoma odvisna od izbranega izvajalca, torej mu ne služi PZI projekt, ker projektant vključi svoj sistem črpalk, prezračevanja, pametne inštalacije.
Tu pa je problem, ker potem izvedba inštalacij  pri nezahtevnih objektih ni skladna s PZI projektom.
Kako je potem z uporabnim dovoljenjem, ki ga podpiše pooblaščeni arhitekt,  vodja projekta?
Pričakujem lahko torej, da bo v pravilih stroke, ki jih mora upoštevati upravna enota ob oddaji PZI, jasno zapisano kakšna je obvezna vsebina načrtov PZI glede na velikost, namembnost, zahtevnost objekta, ne da o tem presoja vodja projektov. V tem segmentu vidim spet izigravanje in probleme pri uporabnih dovoljenjih.

42. O:
Enostanovanjska stavba potrebuje PZI strojnih in elektro instalacij, saj se bistvene zahteve zagotavljajo s projektiranjem.
PZI lahko izdela le projektant, pogoji za projektanta so določeni v 12. členu GZ.


43. V:
Imam primer, kjer je potrebno znotraj stavbe izdelati 2-3 preklade in dvoja nova vrata običajne širine na fasadi (tudi s prekladami).
Tudi po GZ predvidevam, da potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje in torej izdelati DGD.
Lovim se pa okrog vsebine, ki je potrebna za vlogo za gradbeno dovoljenje:
- vodilna mapa
- Idejna zasnova arhitekture s prikazanimi posegi
- statični izračun
Ali je to to in ali je to vse?
Ali je, ne glede na to, da se ostalo ne spreminja potrebno izdelati tudi načrte inštalacij na nivoju DGD in pridobiti Mnenja (soglasja) nosilcev urejanja prostora?
Po logiki in po načelu, da prevzema odgovornost projektant sam, tega zadnjega ne bi bilo potrebno dodati, saj na področje nosilcev urejanja prostoraz ničemer ne vplivamo.
Prosim za pojasnilo in se obenem zahvaljujem za odgovor.

43. O:
Predvideni posegi ne sodijo v kategorijo "vzdrževanje objekta", zato je potrebno izdelati DGD in pridobiti GD ter pozneje izdelati PZI pred prijavo začetka gradnje. V PZI bo v Načrtih s področja gradbeništva podrobno obdelane gradbene konstrukcije oz statika, v fazi DGD pa v tolikšni meri, ki zagotavlja da je ta poseg možno izvesti, torej statična zasnova. Obseg je prepuščen vodji projekta, bo ba podrobneje obdelan v Pravilih stroke, ki jih pripravljata ZAPS in IZS v soglasju z MOP.


44. V:
Pozdravljeni!
Vprašanje postavljamo glede upravnega postopka pridobivanja uporabnega dovoljena in sicer nas zanima sledeče:
Za gradnjo večstanovanjskih objektov smo pridobili gradbeno dovoljenje, v katerem je navedeno priključevanje objektov na biološke čistilne naprave, saj na območju še ni bilo izvedeno javno fekalno omrežje (v vodilni mapi projekta in obrazložitvi gradbenega dovoljenja je bilo naveden pogoj, da se mora objekti po izgradnji kanalizacije le na to priključiti).
V času gradnje (objekti so v izgradnji) je bila na območju izvedena javna fekalna kanalizacija in tudi že izvedena navezava objektov na le to, tako da se je del obstoječega kanalizacijskega voda (ki je bil namenjen navezavi na BČN) uporabil za navezavo na kanalizacijsko omrežje, del pa je bil na novo položen. Za lažje razumevanje prilagamo zazidalno situacijo, v kateri je z zeleno barvo označen vod po gradbenem dovoljenju, z rdečo barvo pa nova navezava, ki je bila potrebna za priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje.
Zanima nas ali se lahko odstopanje od gradbenega dovoljenja, uredi s PID dokumentacijo in uporabnim dovoljenjem ali je za to potrebna sprememba gradbenega dovoljenja oz. novo gradbeno dovoljenje?
Hvala za odgovor in lep pozdrav

44. O:
Če poseg izpolnjuje pogoje iz 66. člena GZ, gre za manjše odstopanje od GD in se sprememba lahko uredi s PID-om.


45. V:
Pripravljamo dokumetnacijo za odstranitev obstoječega objekta ter gradnjo novega enostanovanjskega objekta. Ker se je postopek zaradi zahteve DRSI po izdelavi poplavne študije zavlekel, se je investitor odločil, da bo obstoječi objekt že prej odstranil skladno z GZ na podlagi prijave začetka gradnje.
Kako naj pripravimo dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, kot gradnjo novega stanovanjskega objekta na prazni parceli, z novim geodetskim posnetkom?

45. O:
Predlagamo, da projektant na geodetskem posnetku doda opombo da je objekt že odstranjen, DGD pa izdela po  zahtevani vsebini na praznem zemljišču in ne obdeluje odstranitve še enkrat.
Če želi investitor odšteti obstoječe površine pri izračunu komunalnega prispevka, bo potrebno podatke o obstoječem objektu vključiti v DGD.


46. V:
Zanima me ali je potrebno za nezahtevne objekte izdelati PROJEKTNO DOKUMENTACIJO ZA IZVEDBO GRADNJE z vsemi njenimi sestavinami  (tudi vodilnim načrtom) v skladu s 14.členom pravilnika?   
Zanima me kako se pripravi podlogo oz. prilogo vlogi za GD za spremembo dejanske rabe in plačilo uzurpacije (iz kmetijskega zemljišča v stavbno).

46. O:
Ni potrebno izdelati projektne dokumentacije (2. odstavek 61. člena GZ). Potrebno je prijaviti začetek gradnje (63. člen GZ). 
Če prav razumemo vprašanje, gre za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Če je boniteta zemljišča več kot 50, je potrebno plačati odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. V tem primeru je potrebno izdelati lokacijski prikaz in navesti kmetijsko rabo zemljišča, vse v skladu s 3g. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Projektna dokumentacija za objekte, za katere je določena obveznost plačila odškodnine zaradi spremembe namembnosti mora vsebovati tudi podatek o vrsti in površini dejanske rabe, na kateri leži tlorisna površina objekta, pri čemer se dejanska raba povzame iz evidence dejanske rabe. 
V kolikor se vaše vprašanje nanaša na primer nedovoljene gradnje, se izračun višine uzurpacije izdela v skladu z  Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. Kot podlago za izdelavo tega izračuna je potrebno pripraviti lokacijski prikaz z vsemi potrebnimi podatki, ki jih ta uredba navaja.  
Vloga za GD za spremembo namembnosti - izpolni se priloga 11C Pravilnika.  .
Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti je opredeljena v 27. členu Pravilnika PPDO.


47. V:
1. zakaj je na obrazcu 8 pod priloge možna priloga 'idejna zasnova - IZP'?
A ni IZP po Pravilniku o podrobnejši vsebini dokumentacije pravzaprav obrazec 8 + obrazec 1A + obrazec 4 + lokacijski prikazi? Če ni, kaj je potem IZP?
2. zakaj mi na prilogi 4 (str.8-13 zagotavljanje komunalne oskrbe, varovana območja, varovalni pasovi, priključevanje na infrastrukturo, površine in prostornina) NE polinka podatkov, čeprav imam v zavihku vnos podatkov vse obkljukano in izpolnjeno?
3. če je manjši del objekta rekonstrukcija in večji del novogradnja (se pa konstrukcijsko in funkcionalno držita skupaj)...je to vse novogradnja?
(ker ni opcije vpisati novogradnja in rekonstrukcija, ampak samo 1 vrsta gradnje)

47. O:
1. Zahtevi se priloži IDZ ali prikazi, ki jih izdela naročnik sam.       
2. 3.  V interaktivni excel datoteki s prilogami so zaznane določene težave, ki bodo odpravljene v najkrajšem času.


48. V:
Ali je pogoj, da je vsak objekt v katerem se opravlja dejavnost (tudi enoosebni doo ali sp) klasificiran (vsaj v enem delu) kot poslovni prostor?

48. O:
Dodatna klasifikacija se uvaja le če je del v katerem se opravlja poslovna dejavnost funkcionalno zaokrožena celota. Dejavnost projektiranja se lahko opravlja tudi v neklasificiranih prostorih.


49. V:
Izdelovala se je že projektna dokumentacija za PGD po ZGO-1. Kateri mejnik velja, da se lahko odda vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po prejšnji zakonodaji?

49. O:
Mejnik je 01.06.2018, po katerem se vloga za GD vloži po novi zakonodaji, dokumentacija pa je lahko izdelana po starem Pravilniku, če so za to izpolnjeni pogoji iz 31. člena Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov  - če so bile pogodbe za izdelavo PGD sklenjene pred uveljavitvijo tega pravilnika.


50. V:
V sklopu zunanje ureditve ob dvostanovanjski stavbi je predvidena ureditev asfaltiranega dvorišča za dostop, obračanje in parkiranje. Iz nove TSG razumem, da se taka utrjena površina ne klasificira samostojno, ampak kot del zunanje ureditve pod CC-SI 11210. Ali v tem primeru gre za pripadajoči objekt (ali je potrebno kljub temu, da se utrjena površina ne klasificira samostojno) določiti, ali je to enostaven ali nezahteven objekt? Težavo namreč predstavlja določilo OPN, ki predpisuje odmik nezahtevnih in enostavnih objektov 1 m od parcelne meje. Pred tem dvorišče ni bilo objekt in je bil predvideni odmik 0,5 m od parcelne meje.

50. O:
Če je stavba že zgrajena, gre za vzdrževalna dela. Če ni, gre za pripadajoči objekt. Objekt mora v vsakem primeru biti skladen s PA.


51. V:
Pozdravljeni, prosim za pojasnilo ali je po novem GZ potrebno gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti in finalizacijo poslovnega prostora (III podaljšana gradbena faza) v stanovanjsko-poslovnem objektu, ki že ima gradbeno in uporabno dovoljenje. V primeru, da je gradbeno dovoljenje potrebno, ali je obseg projektne dokumentacije enak kot za spremembo namembnosti za cel objekt.

51. O:
- če gradbeno dovoljenje ni pridobljeno za celoto, ga je potrebno pridobiti za dele objekta, za katere ni pridobljeno, 
- če je pridobljeno za celoto, je treba preveriti ali je namembnost predvidena in ali je skladna z GD,
- če ni skladna, je potrebna sprememba namembnosti, razen če se namembnost ne spreminja v okviru podrazreda (petmestna številka po CC-SI),
- Dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti se izdela, če se sprememba namembnosti izvede samostojno (brez rekonstrukcije), dokumentacija je določena v 27. členu Pravilnika.


52. V:
Kolega projektant mi je postavil spodnji vprašanji. Jaz sem mu sicer odgovoril, kaj si mislim. Želel pa bi tudi vaš odgovor. Hvala!
PRVO:
Dva ločena nezahtevna ali enostavna objekta???
Imamo klet in garažo, ki sta ločena in bi stala na enakem mestu-situacija. Prvo bi zgradili klet, ki bi imela vhod iz terena-pritličja in bi jo potem zasuli, razen na pročelju-vhodu. Nasutje nad kletjo bi utrdili in nad tem zgradili še garažo.
Ali je to mogoče glede na to da gre za dva objekta, ki sta ločena, nista povezana, vendar pa bi stala na enakem mestu in bi s tem ostala nezahtevna namesto eden dvoetažen manj zahteven objekt?
DRUGO:
Pojem etaže?
Imamo hlev enoetažen, ki ima kanal pod stavbo za odpadne vode oziroma gnojevko.
Ali je to res dvoetažen objekt?

52. O:
1. Garaža stoji nad kletjo oz na kleti, zato ni možno govoriti o ločenih objektih ter ni možna razvrstitev med nezahtevne ali enostavne objekte (ima več etaž)..
2. Ni dvoetažen objekt. Kanal ni etaža.


53. V:
Ali je pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko hišo vlogi potrebno priložiti PID načrte, tudi če med gradnjo ni prišlo do sprememb glede na PGD PZI dokumentacijo?

53. O:
Ni potrebno. 1. odstavek 25. člena Pravilnika določa, da:
(1) Če med gradnjo ni prišlo do odstopanj od projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, ki je bila sestavni del gradbenega dovoljenja, in od projektne dokumentacije za izvedbo gradnje, se načrti projektne dokumentacije izvedenih del ne izdelujejo.
To določilo se nanaša na tisti del PZI, s katerim se izkazuje izpolnjevanje bistvenih zahtev (18. člen Pravilnika).


54. V:
Pozdravljeni, imam težavo z vnosom številke projekta 09/2018 v interaktivno tabelo. Številko mi spreminja v datum, hkrati pa ne omogoča spremembe nastavitev celice. LP,

54. O:
V interaktivni excel datoteki s prilogami so zaznane določene težave, ki bodo odpravljene v najkrajšem času.


55. V:
Pozdravljeni, zanima me, kako se v interaktivni tabeli, v zavihku vnos podatkov, vnese pod točko 1 podatek za objekt 1 o vrsti gradnje, če gre za en objekt, pri katerem je kot vrsta gradnje predvidena rekonstrukcija, prizidava in sprememba namembnosti. Tabela omogoča vnos zgolj ene vrste gradnje? LP

55. O:
V interaktivni excel datoteki s prilogami so zaznane določene težave, ki bodo odpravljene v najkrajšem času.


56. V:
Objavljeni obrazci oz. interaktivna tabela na spletni strani MOP ni uporabniško prijazna, ker ne deluje tako kot je verjetno bila zamišljena. Ali lahko usposobite tabelo, da bo funkcionirala in služila svojemu namenu čimprej?

56. O:
V interaktivni excel datoteki s prilogami so zaznane določene težave, ki bodo odpravljene v najkrajšem času.


57. V:
Pri uporabi interaktivne tabele v programu Open Office se nekateri podatki v zavihku vnos podatkov ne prenesejo v druge zavihke, problemi so tudi pri prikazu ikonic za odkljukanje.

57. O:
V interaktivni excel datoteki s prilogami so zaznane določene težave, ki bodo odpravljene v najkrajšem času.


58. V:
Izpolnjujem zahtevo za legalizacijo objekta daljšega obstoja po novi zakonodaji, kjer je med drugim potrebno izračunati tudi BRUTO ETAŽNO POVRŠINO STAVBE in BRUTO TLORISNO POVRŠINO STAVBE...
Prosim za obrazložitev kaj je eno in kaj drugo in kako se izračuna in kaj je razlika med enim in drugim?
(Uredba o razvrščanju objektov v 4. členu opiše po katerem SIST ISO se izračuna etaža in po katerem bruto tlorisna površina)

58. O:
Napaka bo odpravljena. Pravilno je bruto tlorisna površina stavbe.


59. V:
Spoštovani, imam težavo pri uporabi programa za izpolnjevanje obrazcev in pripravo dokumentacije. Delam z Word:Mac2011 in intarktivno tabelo odpre samo kot Read-Only, za odklep listov zahteva password, ki ga ne poznam. Prosim za pomoč oz. za posredovanje "odklenjene" verzije.

59. O:
V interaktivni excel datoteki s prilogami so zaznane določene težave, ki bodo odpravljene v najkrajšem času.


60. V:
Imam vprašanja glede zakona ZUREP-2 in sicer glede gradbene parcele. mnenja sem da se bo postopek izdaje GD zavlekel zaradi eveidentiranja gradbene parcele v zemljiški kataster ker bo upravni organ v postopku preveril našo izbiro in potem bo geodet v drugem postopku izvedel evidentiranje ali pa bo to potekalo kako drugače. vprašanje bi imela tudi glede 290.člena ali bo določanje gradbene parcele obstoječim stavbam nujno ali kako bodo investitorji sploh prišli na to idejo da bi zaprosili upravni organ.

61. O:
2. Gradbene parcele se bodo nujno določale le za nove stavbe, za obstoječe pa zgolj v primeru podane zahteve s strani lastnika stavbe, države ali občine (če se bo torej želelo doseči posledico, da se določeno pripadajoče zemljišče ne more prodati dalje ločeno od same stavbe). Gradbena parcela ni nujno tudi zemljiška parcela, ampak gre za nov sloj v zemljiškem katastru, ki ima za posledico prepoved ločene prodaje zemljiških parcel, ki tvorijo gradbeno parcelo. Gradbena parcela bo določena v gradbenem dovoljenju in šele na tej podlagi evidentirana v zemljiškem katastru. Za njeno določitev pa bodo prej morale biti urejene njene meje, če bo potekala po mejah zemljiške parcele, kar bi seveda lahko pomenilo nekaj več dela in časa.

ODGOVORI MOP:

 

DGD:

Odgovor št. 429-18: izdelava DGD

Odgovor št. 474-18: soglasja k PGD in novo izdelan DGD

Odgovor št. 502-18: vsebina tehničnega poročila DGD, predhodne raziskave

 

PZI:

Odgovor št. 386-18: vodilni načrt PZI

Odgovor št. 449-18: načrti v PZI

Odgovor št. 508-18: načrti v PZI

Odgovor št. 518-18: načrti v PZI

Odgovor št. 633-18: PZI v pisni ali digitalni obliki

 

PID:

Odgovor št. 632-18: geodetski posnetek v PID

 

DZO:

Odgovor št. 317-18: potrditev, če ni DZO

 

NZO:

Odgovor št. 434-18: odstranitev nezahtevnega objekta

Odgovor št. 573-18: obrazci pri vlogi za mnenje za NZO

 

PGD:

Odgovor št. 630-18: mnenja v PGD

 

Obrazci:

Odgovor št. 336-18: prenos podatkov

Odgovor št. 351-18: program za izpolnjevanje obrazcev

 

Mnenja:

Odgovor št. 587-18: zahteva za mnenje navedba organa

 

Razno:

Odgovor št. 486-18: predobremenilni nasipi in podpis odgovornega vodje projekta

 

 

Odgovori na vprašanja vezana na Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov in Uredbo o razvrščanju objektov ter novo zakonodajo nasploh povezava>>.